Že peto srečanje notranjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške, odkar so bile med državami spet uvedeni notranji schengenski mejni nadzori, ni prineslo odgovora na vprašanje, ali bi tega decembra, ko se ponovno iztečejo vzpostavljeni mejni nadzor Italije na meji s Slovenijo in Slovenije na mejah s Hrvaško in Madžarsko, državljani spet lahko nemoteno začeli prehajati te meje. Ključno vprašanje še naprej ostaja, kako se bo razvijala varnostno-politična situacija na Bližnjem vzhodu in na ukrajinskem bojišču ter kako bodo varovane evropske zunanje meje.
Velik pomen varovanja hrvaške zunanje meje
Minister Boštjan Poklukar po srečanju trojice v hrvaškem obmejnem kraju Zaprešić ni upal napovedati, kako bo z mejnimi nadzori po decembru in ali bi prihodnje Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico praznik kulture lahko praznovala v brezmejnem režimu. »Lani, ko smo vzpostavili nadzor, je bilo to zaradi grožnje terorizma ali radikaliziranih posameznikov, ki bi lahko prišli v Slovenijo in države EU. Stanje na Bližnjem vzhodu se ni izboljšalo, temveč se je poslabšalo. Ves čas ocenjujemo stanje v izvornih državah,« je dejal Poklukar in pristavil, da lokalno prebivalstvo pri prehajanju slovensko-hrvaške in italijansko-slovenske meje ne doživlja večjih težav zaradi vzpostavljenih mejnih kontrol. »Meje so kontrolirane, a na prijazen način. Varnost je vendarle na prvem mestu in mimo tega ne moremo iti,« je ocenil Poklukar.
Vsi trije ministri si želijo, da bi do ukinitve nadzorov na notranjih schengenskih mejah prišlo čim prej. Toda hkrati vsi trije tudi poudarjajo, da je za to potreben tudi ustrezen nadzor na zunanjih meja, posebej na hrvaško-bosanski meji. Tam se sicer s krepitvijo nadzora na bosanski strani še naprej zatika, ker sicer dogovorjen sporazum o napotitvi Frontexovih enot na bosansko ozemlje še ni podpisan zaradi nesoglasij v BiH. Po drugi strani pa Hrvaška, kjer tamkajšnji notranji minister Davor Božinović vedno znova poudarja, da je država možna sama uspešno zavarovati najdaljšo zunanjo kopensko mejo v Evropski uniji, ne pristaja na prihod Frontexovih policistov. »Največja težava je v BiH, ker migranti iz juga tam ne naletijo na resnejšo oviro,« je dejal Božinović in pristavil, da bi Frontexove enote bile veliko bolj učinkovite na bosanskih kot na hrvaških tleh: »500 pripadnikov Frontexa v BiH pomeni veliko več kot kateri koli pripadnik Frontexa na Hrvaškem.«
Napovedal je sicer še, da Hrvaška na varovanju meje z BiH načrtuje dodaten paket tehničnih rešitev z namestitvijo kamer, ki bi lahko podnevi in ponoči nadzorovale celotno ozemlje, s čimer bi bilo do določene mere razbremenjeno delovanje hrvaških policistov ter bi omogočilo njihovo bolj racionalno delovanje. »Letos smo za več kot 60 odstotkov zmanjšali migrantske tokove. Lahko bi prišli do tega, da bo tok migrantov zanemarljiv,« je bil optimističen Božinović.
Korak bliže do trilateralnih mejnih patrulj
Vsaj nekaj se sicer premika glede vzpostavljanja trilateralnih patrulj slovenske, italijanske in hrvaške policije, ki jih države načrtujejo na hrvaških tleh. Glede obsega teh trilateralnih enot so vsi ministri danes bili še skrivnostni. Potrdili pa so, da po prestolnicah že kroži osnutek pravnega okvirja za njihovo vzpostavitev. Ko bo memorandum dokončno usklajen in podpisan, pa se delo trilateralnih policijskih patrulj lahko pričakuje v nekaj tednih, potem ko ga bodo operacionalizirali šefi policij vseh treh držav.
Predvsem Slovenija in Italija sta zainteresirani za vzpostavitev trilateralnih patrulj na Hrvaškem, medtem ko je ves čas bila največja zadržanost do takšne oblike sodelovanja na hrvaški strani. »Lahko jih začnemo izvajati že danes,« je glede slovenske pripravljenosti nanje dejal Poklukar. »Prej ko bomo uspeli zagotoviti dobro varovanje meje z BiH, prej bo možno odpraviti nadzore (na notranjih mejah, op. a.),« je ocenil italijanski notranji minister Matteo Piantedosi, ki je sicer dodal tudi, da bo zanje tudi pomembno videti, kako bodo delovale tristranske patrulje.
