Demenca je bolezen, ki je pri nas še vedno stigmatizirana. V domovih starejših občanov (DSO) znajo lepo skrbeti za osebe z demenco z različnimi pristopi, mednje sodi tudi glasba. Skoraj v vsakem domu imajo stanovalci možnost, da prepevajo v različnih skupinah. Splošno znano je, da petje v skupinah sprošča in izboljšuje razpoloženje.

»Te pevske skupine vodijo ljudje različnih profilov, kot so delovni terapevti, socialni delavci, glasbeniki, pedagogi, prostovoljci,« je povedala Petra Gabršček, tudi članica Združenja glasbenih terapevtov Slovenije, in dodala, da so ti letos izrazili potrebo po tem, da bi se opolnomočili z inovativnimi in glasbenoterapevtskimi prijemi, ki jih je mogoče uporabiti tudi v večji skupini pevcev z demenco. »Zato v Sloveniji med oktobrom in decembrom poteka projekt Pevske skupine za osebe z demenco, katerega glavni cilj je izboljšati kakovost življenja oseb z demenco. Projekt vključuje tedenska srečanja treh pevskih skupin v treh domovih starejših občanov – na Ptuju, v Idriji in Ljubljani,« je povedala Gabrščkova, ki skupaj s kolegico enkrat na teden na vsaki od treh lokacij v domu vodi zbor pevcev z demenco.

Glasba izboljšuje spomin in zmanjšuje stres

»V skupino smo vključili ljudi, ki po domovih že pojejo v različnih pevskih skupinah, a jim morda manjka terapevtski prijem,« je povedala Petra Gabršček in dodala, da je v Domu na Fužinah v skupino vključenih deset pevcev. Mnoge raziskave kažejo, da glasba dokazano izboljšuje spomin, razpoloženje in zmanjšuje stres. Petje omogoča druženje, krepi socialne vezi in ohranja kognitivne funkcije tudi v poznih fazah demence. Glasbenoterapevtski pristop prav tako ustvarja prostor, kjer se ob glasbi prepletajo spomini, čustva in občutek vrednosti.

»Dom v Fužinah ima svojo pevsko skupino, v kateri stanovalci pojejo enkrat na teden. Na naših glasbenih terapijah je poudarek na posamezniku. Na tak način imamo več individualne komunikacije, zato tudi od pevcev dobimo boljši odziv,« je povedala in dodala, da starostniki tudi sami izbirajo pesmi, ki so jim znane, ljube. Kot je denimo pesem Kje so tiste stezice, na katero je spomnil eden od članov terapevtske pevske skupine, ko je prišel na pevsko vajo. »Izkazalo se je, da jih ta pesem prijetno umiri. Ko začnemo peti, se s petjem dotaknemo emocij in ljudje se pogosto vrnejo v svoje otroštvo. Tukaj gre za dolgoročni spomin, ki nas vrača v mladost, mnogi začnejo omenjati svojce,« je povedala in se iskreno razveselila tudi »svojega kapelnika«. Kot pove, je 92-letni Jože eden izmed tistih, ki jih je najtežje »dvigniti iz postelje in pospremiti do pevskih vaj. Gospod, ki ima zelo hudo demenco, je bil nekoč kapelnik v godbi na pihala. Ko mu pripravimo in zapojemo pesem, ki jo poznajo vsi kapelniki, vstane, zavzame pozo dirigenta in z dirigentsko palčko, ki mu jo damo v roko, začne dirigirati,« je povedala in dodala, da brez težav odvodi vso pesem, zraven seveda tudi poje.

Projekt vključuje tudi izobraževanje za zainteresirane vodje pevskih skupin. V zadnjem tednu projekta, ki ga organizirata Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti JSKD in Združenje glasbenih terapevtov Slovenije (ZGTS) v sodelovanju s kvalificiranimi glasbenimi terapevti, se bodo skupine predstavile z nastopi v domovih starejših občanov, kjer bodo pokazale način dela in pozitivne učinke glasbe na udeležence. Po zaključku izobraževanja bodo udeleženci prejeli potrdilo o usposabljanju. »Seveda pa si želimo, da bi projekt lahko razširili tudi še na druge domove po Sloveniji. Zanimanje je veliko, število ljudi z demenco pa narašča,« opozarja Petra Gabršček.