Maske so padle, tudi v lekarnah, zdravstvu in socialnem varstvu je bil ukinjen pogoj PCT. Virus sars-cov-2 je izgubil svojo strašljivost, pandemija covida-19 ni več dnevna novica. Povprečno število okužb v Sloveniji zlagoma upada, tedensko potrdijo približno 4600 okužb, število hospitaliziranih bolnic in bolnikov z vodilno diagnozo covid-19 je pod 80.

Sočasno se v vsakdanjosti udejanjajo strokovne napovedi: cepljenje in prebolela okužba zagotavljata kvečjemu nekajmesečno zaščito pred ponovno okužbo. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je do 10. maja zabeležil 95.448 oseb, ki so bile potrjeno pozitivne več kot enkrat. To pomeni, da se je z virusom sars-cov-2 ponovno okužil že skoraj vsak deseti prebolevnik. Med njimi je tudi 657 takih, ki so bili pozitivni trikrat, štiri osebe so bile pozitivne štirikrat.

Blag potek ne pomeni, da covid ni neprijeten

»Če bo ostalo pri omikronu, ki ne polni bolnišnic, se bomo, kot kaže, sprijaznili, da ga bo vsak prebolel enkrat do trikrat na leto,« je v pogovoru za Objektiv razložil imunolog Alojz Ihan. »Različica omikron nas na srečo okuži blažje, tako da virus tipično ostane na sluznici dihal. Vendar je izredno kužen in okužba pusti le kratkotrajno imunost. Če bo še naprej prevladoval omikron, se bomo v jesensko-zimski sezoni praktično vsi spet okužili z njim, saj bo imunost izzvenela. Za starejše od 60 let bo to pomenilo od dva- do petkrat hujšo ogroženost kot pri gripi.« 

Za vse ostale, ki imajo zdrav imunski sistem in so cepljeni s poživitvenim odmerkom, ponovna okužba z različico omikron predstavlja zelo nizko tveganje težjega poteka bolezni, ki bi terjalo bolnišnično zdravljenje. Spominske celice namreč širjenje virusa ustavijo že v sluznici dihal.

Blažji potek covida-19 še ne pomeni, da prebolevanje ni neprijetno. Tudi tisti, ki covid prebolevajo ponovno, se soočajo s številnimi prehladu podobnimi simptomi. Študija Zoe Health pod vodstvom britanskega epidemiologa Tima Spectorja razkriva, da sta dandanes najpogostejša simptoma izcedek iz nosu (83 odstotkov) in blaga do zmerna utrujenost (72 odstotkov), več kot polovica bolnic in bolnikov je poročala še o vnetem žrelu, kihanju, glavobolu in vztrajnem kašlju.

Le redki še niso bili v stiku z virusom

Pri osebah, ki so že bile v stiku z virusom, bodisi s cepljenjem bodisi prebolelo okužbo, se pojavijo simptomi zelo kmalu po okužbi z omikronom, že čez dan ali dva in še preden virusno breme porase dovolj, da okužbo prepozna hitri antigenski test. To pomeni, da je rezultat hitrega testiranja takoj po pojavu simptomov pogosto lažno negativen, zato ga je smiselno čez 24 ur ponoviti. Pri tistih, ki še niso bili v stiku z virusom, se simptomi praviloma pojavijo kasneje in šele potem, ko so že kužni. V Sloveniji ni strokovne ocene o tem, kolikšen delež prebivalstva je še imunsko naivnega. Po študiji Inštituta Roberta Kocha (RKI) le sedem odstotkov ljudi v Nemčiji še ni bilo v stiku z virusom.

V takšnih razmerah se pandemija utegne zlagoma prevesiti v endemijo, kar pa ne pomeni, da bolezen ni več nevarna za posameznico ali posameznika, temveč da povzročitelj kroži v populaciji, ki je večinsko zaščitena pred težjim potekom. Če bo tudi v bodoče prevladoval omikron, preobremenitev zdravstvenega sistema jeseni ni verjetna. Takšne razmere denimo poznamo pri gripi. V endemični fazi se bo bolezen pojavljala bolj regionalno in sezonsko.

Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) je med 23. aprilom in prvim majem sekvenciral 158 vzorcev virusa. V vseh vzorcih je bila prisotna različica omikron, skoraj 80-odstotni delež je imela podrazličica BA.2. V Sloveniji še niso zaznali podrazličic BA.4 in BA.5, ki se ta čas širita v Južni Afriki. 

»Za BA.4 in BA.5  je značilna visoka kužnost ter mutacije, po katerih se razlikujeta od omikrona BA.1,« je za Dnevnik pojasnil Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu. Najnovejše analize serumov v Južni Afriki kažejo, da so prebolevniki z omikronom verjetno slabo zaščiteni pred ponovno okužbo s tema različicama, tudi zato, ker sama okužba z omikronom brez cepljenja ne povzroči močnega imunskega odziva. Jerala pričakuje, da bi bil val okužb z BA.4 in BA.5 lahko manj izrazit v državah, ki so imele močnejši val okužb z BA.2. »Glede na vpliv mutacij v različicah BA.4/BA.5 in BA.2.12.1, zaradi katerih prihaja do ponovnih okužb tistih, ki so se okužili z omikronom, je seveda vprašanje, kako učinkovito zaščito lahko da omikronu prilagojeno cepivo. Virus se razvija bistveno hitreje, kot mu lahko sledimo s prilagajanjem cepiv,« še pravi Jerala. 
 

Dolgi covid bi utegnil prizadeti več kot milijardo ljudi

V današnjih razmerah nikakor ne kaže zanemariti sindroma dolgega covida. Ta bi utegnil v prihodnjih letih prizadeti več kot milijardo ljudi, je za revijo Fortune izpostavil Arijit Chakravarty, izvršni direktor farmacevtskega podjetja Fractal Therapeutics. Panagis Galiatsatos z univerze Johns Hopkins, ki zdravi paciente z dolgim covidom, pa je ugotavljal, da se sindrom spreminja s pojavom novih različic. V valu omikrona obravnava več bolnikov s kronično utrujenostjo kot pri različici delta. »Prejšnje različice so povzročale veliko več nevroloških, duševnih in kognitivnih težav,« je dejal. Njegov nasvet: če se želite izogniti (dolgemu) covidu, tudi v bodoče uporabljajte zaščitno masko in bodite pozorni, v kakšnih okoljih se zadržujete. »Kakovostna maska vas bo zaščitila,« je prepričan Galiatsatos.