Delež tujcev v slovenskih zaporih se je v zadnjih letih drastično povečal. Če se je ta delež dolga leta gibal malo nad 10 odstotki vseh zaprtih, je zadnja tri leta poskočil na okoli 30 odstotkov. Trend je jasen, čeprav se zaradi gibanja števila vseh zaprtih lahko zgodi tudi, da dejansko število zaprtih tujcev pade, njihov delež pa ostane enak ali se celo poveča. Lani je šlo skozi slovenski zaporski sistem denimo 1083 tujcev, kar je 236 manj kot predlani, vendar se je, zaradi manjšega števila vseh zaprtih, njihov delež z 28,2 odstotka v letu 2020 lani povečal na 31 odstotkov.
»Večina tujcev je bila priprta ali na prestajanju zaporne kazni zaradi organiziranja prepovedanega prehoda čez državno mejo. Ta okoliščina je imela tudi največji učinek na skupno povprečno število tujcev med zaprtimi osebami,« so v letnem poročilu za lansko leto zapisali pri upravi za izvrševanje kazenskih sankcij. Iz statističnih podatkov pa je mogoče razbrati še marsikaj. Med 1083 tujci, ki so bili lani zaprti v slovenskih zaporih, je bila več kot polovica (571) pripornikov. Torej ljudi, ki še niso bili obsojeni za kaznivo dejanje, vendar so za zapahi, ker po oceni sodišča obstaja utemeljen sum, da so ga zakrivili.
Tujci pogosteje v pripor
Ker je eden izmed treh pripornih razlogov tudi begosumnost (poleg ponovitvene nevarnosti in vplivanja na priče oziroma uničenja dokazov), imajo tujci bistveno več možnosti, da bodo za zapahe morali že pred morebitno obsodbo. Če je med zaprtimi tujci celo več pripornikov kot obsojencev, je med preostalimi to razmerje precej drugačno. Zaporski sistem je tako lani zabeležil 1855 obsojencev in 1094 pripornikov (preostali zaprti – vseh skupaj jih je bilo lani 3277 – so še sodno pridržani, obsojeni na vikend zapor, kršitelji v nadomestnem zaporu in mladoletniki v prevzgojnem domu), če od njih odštejemo tujce, pa je bilo med zaprtimi slovenskimi državljani 1350 obsojencev in 523 pripornikov. Iz statističnih podatkov je tako jasno razvidno, da tujci bistveno pogosteje končajo v priporu, kar dodatno zvišuje število vseh zaprtih tujcev in vseh zaprtih nasploh.
Zanimiva je tudi struktura zaprtih tujcev, ki odstopa od prepričanja nekaterih, da je delež tujcev v zaporih visok zgolj zaradi ljudi, ki v Slovenijo prihajajo iz azijskih ali afriških držav. Največ zaprtih tujcev (13,3 odstotka) prihaja iz Bosne in Hercegovine. Državljani Pakistana, ki zajemajo 6,7 odstotka zaprtih, so nato po Hrvatih, Srbih in Italijanih šele peta najpogostejša narodnostna skupina med zaprtimi tujci. Takoj za njimi so državljani Ukrajine, ki obsegajo 6,6 odstotka slovenske zaporske populacije. Tuji državljani dvajsetih azijskih (vključno z že omenjenim Pakistanom) in afriških držav, ki v Slovenijo pogosto migrirajo mimo regularnih poti – kar samo po sebi še ni kaznivo dejanje – skupaj zajemajo »le« 16,5 odstotka v Sloveniji zaprtih ljudi. Za primerjavo: delež državljanov EU med zaprtimi tujci je 37,3 odstotka, prebivalci držav bivše Jugoslavije pa obsegajo 39,1 odstotka tujcev v slovenskih zaporih.
