Komisija za etiko, ki deluje v okviru COMECE, vplivnega lobističnega organa, ki v stikih z institucijami EU zastopa stališča katoliških škofovskih konferenc v državah članicah, je sprejela izjavo, ki utegne vplivati na pravno normiranje pravic žensk, ki zadevajo splav. V njej izrecno nasprotujejo možnosti, da bi pravico do splava vključili v Listino EU o temeljnih pravicah. Komisiji za etiko pri COMECE predseduje ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.
Evropske deklaracije in pravica do splava
Avtorji izjave Etična neopravičljivost temeljne pravice EU do splava izhajajo iz stališča, da je človekovo dostojanstvo najpomembnejša vrednota v pogodbah EU in Listini EU o temeljnih pravicah, zato je »spoštovanje dostojanstva vsakega človeškega bitja v vseh fazah njegovega življenja, zlasti v obdobjih popolne ranljivosti, temeljno načelo demokratične družbe«. Poudarjajo, da pravica do splava v evropskem ali mednarodnem pravu ni priznana in da je ne podpirata niti Listina EU o temeljnih pravicah niti Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP).
Sklicujejo se na sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki »nikoli ni razglasilo splava za človekovo pravico, ki bi jo varovala Evropska konvencija o človekovih pravicah«, ampak je v praksi »potrdilo, da je zaščita nerojenega življenja legitimen cilj držav pogodbenic Konvencije«. Dodajajo, da je treba spoštovati zakonodajne pristojnosti držav članic EU, ki imajo »široko polje proste presoje«. Ker na ravni EU ne obstaja pristojnost za urejanje splava, »je treba upoštevati, da temeljne pravice ne morejo določati pristojnosti Unije«. ESČP se je, kot navajajo, omejilo na vprašanja postopkovne pravičnosti v zvezi s splavom, kjer je ta priznan v nacionalnih zakonodajah držav članic Sveta Evrope. To hkrati pomeni, da »če so pogoji za splav urejeni z nacionalno zakonodajo, je omejevanje ali zavračanje uporabe nacionalne zakonodaje kršitev Konvencije«. Morebitne prepovedi splava na nacionalni ravni torej po mnenju predstavnikov katoliških škofovskih konferenc ni mogoče izpodbijati s sklicevanjem na EKČP.
Državni interes za zaščito nerojenih otrok
Splav se dotika tudi pravice do zasebnosti v družinskem življenju, izpostavljajo v izjavi, vendar pa »ima država legitimen interes za zaščito nerojenih otrok in dolžnost zagotoviti, da zakoni ne krepijo diskriminacije invalidnih oseb ali spodkopavajo pravic vesti zdravstvenih delavcev«. Komisija opozarja tudi na veliko raznolikost v ustavnih tradicijah glede tega, »kako države članice usklajujejo pravice nosečnic s pravicami nasciturusov (nerojenih otrok)«, in tudi zato nasprotuje možnosti, da bi pravico do splava smeli vključiti v Listino EU o temeljnih pravicah ter jo tako vzpostaviti kot splošno načelo prava Unije.
