Po oceni predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaža Cvara bo škoda zaradi katastrofalnih poplav ogromna. To še zlasti velja za območno zbornico OZS Ravne na Koroškem, kjer so poplave po prvih ocenah prizadele od 40 do 50 odstotkov malih podjetij.
"Večina industrijskih con v teh krajih, v Prevaljah, Mežici in v Črni, leži ob reki Meži, zato je odstotek podjetij, ki so utrpela škodo, tako visok," je danes za STA pojasnil Cvar.
Po prvih ocenah OZS so mala podjetja in obrtniki v Sloveniji v katastrofalnih poplavah utrpela za 250 milijonov evrov škode, toda končna ocena škode bo še precej višja, poudarja Cvar. Škoda namreč ne nastaja le na gospodarskih objektih in poslovalnicah, temveč tudi na infrastrukturi. Brez dostopa do podjetij pa je njihovo poslovanje nemogoče, je poudaril.
»Na Koroškem bo treba najprej vzpostaviti dostop do podjetij. Ob rekah Meži in Misliji so porušeni mostovi in ceste,« je izpostavil.
Škoda, je dodal Cvar, pa bo tudi posredna, saj so številna mala podjetja dobavitelji velikih podjetij, ki so utrpela škodo v ujmah ali bo njihova proizvodnja stala. Visoka bo tudi škoda v turizmu.
Tudi v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) opozarjajo, da bodo posledice poplav za gospodarstvo ogromne. »Praktično iz vseh najbolj prizadetih regij so nam kolegi poročali, da skoraj ni poslovnega obrata, ki ne bi utrpel škode,« so se danes odzvali na GZS.
Na Koroškem naj bi bila po neuradnih informacijah med bolj prizadetimi podjetji tudi Sij na Ravnah, KLS in Tovarna akumulatorskih baterij (TAB). Precejšnjo škodo naj bi utrpelo tudi podjetje Lotrič meroslovje.
V savinjski regiji pa naj bi poplave po neuradnih informacijah prizadele podjetja Podkrižnik, Kovinoplastiko Benda in Cinkarno Celje v Mozirju. Družba BSH Hišni aparati Nazarje je zaradi poplave ustavila proizvodnjo v petek, v občini Ljubno ob Savinji pa je voda popolnoma uničila tamkajšnjo industrijsko cono.
Za ponedeljek je na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport sklican operativni sestanek s predstavniki gospodarstva, na katerem bo govora o oceni škode in ukrepanju ob poplavah. Cvar pričakuje, da bo na sestanku govora tudi o ukrepih pomoči gospodarstvu, predvsem pa, da bo ta stekla čim prej. »Čim prej moramo sanirati zadeve. Vsak dan, ko podjetja ne poslujejo, se škoda povečuje,« je poudaril.
Ukrepe za pomoč gospodarstvu bo v ponedeljek predlagala tudi OZS. Med drugim bodo predlagali, da zaposleni v podjetjih, ki ne poslujejo zaradi poplav, prejmejo izredne dopuste, »da bodo lahko pomagali tam, kjer je v tem hipu najbolj potrebno, torej doma in pri zagotavljanju osebne varnosti,« je še poudaril Cvar.
V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) vodilne politike pozivajo, da zaradi
razsežnosti poplav, s katerimi se trenutno soočamo in ki kažejo, da gre za največjo naravno ujemo v novejši zgodovini države, za območje Slovenije razglasijo stanje naravne nesreče. Od njih pričakujejo tudi, da bodo storili vse za zavarovanje ljudi in premoženja.
Kot so poudarili pri SBC, to, za kako velik obseg nesreče gre, potrjuje tudi ocena škode, ki naj bi navedbah predsednika vlade Roberta Goloba presegla 500 milijonov evrov.
V luči tega vodilne politike pozivajo tudi k temu, da stori vse za najhitrejšo pomoč ter zavarovanje življenja ljudi in premoženja ter preprečitev nadaljnje škode.
»Vlada naj aktivira vse razpoložljive finančne in druge podporne mehanizme, tako domače kot tuje, ki so na voljo za hitro pridobitev pomoči. Vključno z evropskim solidarnostnim skladom za države, ki jih prizadenejo naravne nesreče, s kohezijskimi sredstvi iz evropskega proračuna in s sredstvi za regionalni razvoj ter z evropskimi kriznimi sredstvi za kmetijstvo, saj je že zdaj jasno, da gre za obsežno škodo na kmetijskih površinah,« so zapisali v sporočilu za javnost.
Kot so še dodali, je treba ukrepati takoj in čim prej pridobiti tudi vso razpoložljivo pomoč, ki so jo Sloveniji že ponudile sosednje države Avstrija, Hrvaška in Madžarska.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek se je danes na kriznem sestanku srečala s predstavniki Darsa, družbe SŽ-Infrastruktura, Družbe za razvoj infrastrukture DRI ter Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI). Med drugim so se dogovorili, da bodo vse nenujne investicije na cestah in železnici ustavljene, da bo gradbena operativa na voljo za sanacijo škode, in da bo vsa gradbena mehanizacija prerazporejena na območja, ki jih je prizadela naravna nesreča. V ponedeljek pa bo sestanek z vsemi koncesionarji in ostalimi večjimi gradbenimi podjetji glede prioritetne obravnave sanacije škode po neurju, so sporočili z ministrstva za infrastrukturo.
