S podpisom kolektivnih pogodb se je sklenil postopek uveljavljanja reforme sistema plač v javnem sektorju. Dvigi plač in odprava nesorazmerij bodo državo do leta 2028 stali skupno 1,4 milijarde evrov, je izračunalo ministrstvo za finance. Dvig plač bo imel neposreden vpliv tudi na poslovanje Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki financira delovanje javnega zdravstva. V ZZZS so ocenili, da bo plačna reforma v javnem sektorju leta 2025 povišala njihove odhodke za 141 milijonov evrov.
Že zdaj je jasno, da teh dodatnih sredstev ne bodo zmogli zagotoviti s pričakovanimi prilivi v blagajno. Potreben bo dodatni, najmanj 46-milijonski transfer iz državnega proračuna. V prihajajočem letu je sicer že pričakovan transfer v višini 420 milijonov evrov, kar je enak znesek kot letos.
Učinki plačne reforme bodo najizrazitejši leta 2026, napovedujejo na ZZZS. Ker so obveznosti zdravstvene blagajne skoraj v celoti določene z zakonodajo, v zavodu opozarjajo, da bo morala rešitve za njihovo dolgoročno finančno vzdržnost zagotoviti oblast. Ne nazadnje državni zbor s posebnim odlokom opredeli tudi najvišjo dovoljeno porabo izdatkov za ZZZS, so spomnili v zdravstveni blagajni. V luči napovedanega dviga plač v javnem sektorju se znova zavzemajo za zakonsko opredelitev trajne proračunske varovalke. Pri tem bi se bilo smiselno po oceni ZZZS zgledovati po položaju pokojninske blagajne, ki ima trajno zagotovljeno pokrivanje minusa pri financiranju pokojnin.
Najprej višje plače, nato gospodarska kriza
Prebivalci in prebivalke Slovenije so že izkusili učinke dviga plač v zdravstvu, ki ga sočasno niso pospremili zadostni dodatni prilivi v zdravstveno blagajno. Javno zdravstvo se je resno zamajalo v letih po plačni reformi iz časa, ko je bil na čelu ministrstva za javno upravo Gregor Virant. Izkazalo se je namreč, da so dejanski stroški dviga plač bistveno presegali dotedanje ocene. Takratne in kasnejše oblasti niso poskrbele za dodatne vire, nakar je prilive v zdravstveno blagajno oklestila gospodarska kriza; javni sektor je zaznamoval tudi varčevalni zakon Zujf.
»Na vladni strani so pričakovali, da bo dvig 18-odstoten, na koncu je bil okoli 30-odstoten. Ob opozorilih, da ne smejo pozabiti na dodatke, so ZZZS pred tem očitali zganjanje panike. Vladni pogajalci v takih primerih ne izračunajo celote, osredotočajo se predvsem na državni proračun. Učinek na zdravstveno blagajno vedno znova ostane ob strani,« se spominja Samo Fakin, ki je bil v obdobju »Virantove« reforme in kasnejše krize generalni direktor ZZZS.
ZZZS se je tedaj odzval z varčevalnimi ukrepi, ki so globoko zarezali v prihodke bolnišnic. Začele so se kopičiti zamude pri plačevanju računov, vodstva bolnišnic so trepetala pred izvršbami in zaustavitvami dobav materiala in zdravil. Zaposleni so tarnali zaradi manj kakovostnih nakupov, na primer rokavic, ki se zlahka strgajo. Negativno poslovanje bolnišnic je poglabljalo finančne težave, vrstila so se opozorila o ogrožanju standarda oskrbe bolnikov in upadanju obsega nujnih naložb, zaradi česa so bolnike ponekod zdravili v neprimernih prostorih in z zastarelo opremo. Sledile so obsežne finančne injekcije, v bolnišnicah pa so bili prisiljeni poslovati po taktirki sanacijskih ekip.
Fakin, ki je tudi nekdanji minister za zdravje, ocenjuje, da bi se lahko scenarij ponovil. Nalaganju dodatnih obveznosti namreč tudi tokrat ne sledijo dodatni prihodki, na primer prek zvišanja prispevne stopnje ali trošarin na nezdrave izdelke. Na transferje iz državnega proračuna, h katerim vsakokratne vlade niso zavezane, se ne gre preveč zanašati, je opozoril. Razreševanje razkoraka med prihodki in odhodki vlada vedno znova prepušča zdravstveni blagajni, ZZZS pa se tudi zaradi zavez Bruslju ne sme utapljati v izgubah, je spomnil sogovornik. Pred leti so se tako nižali cene storitev ter prihodki bolnišnic in drugih izvajalcev, možen izid ostaja dodatno podaljševanje čakalnih dob.
Čemu so se uprli v zdravstveni negi
V zdravstvu medtem niso zadovoljni. V vrstah medicinskih sester opozarjajo, da njihov položaj še zdaleč ni urejen. V nasprotju s sindikatom zdravnikov Fides, ki je aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike podpisal kljub nadaljevanju stavke, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije ni podpisal aneksov h kolektivni pogodbi zdravstva in socialnega varstva ter h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi. Nekatera delovna mesta v zdravstveni negi so še vedno premalo vrednotena, kritizirajo, pojavljajo se celo nove anomalije. Nerazrešeno ostaja tudi vprašanje standardov in normativov dela v zdravstveni negi, je držo sindikata utemeljila predsednica Slavica Mencingar. Stavkali ne bodo, saj je osebja za to premalo, nam je povedala. Dopuščajo pa možnost, da bodo nekateri zaposleni v zdravstveni negi umikali soglasja k nadurnemu delu.
Tudi brez sindikalnih pritiskov se razmere toliko zaostrujejo, da bodo morale oblasti nanje odgovoriti, ocenjujejo v sindikatu delavcev v zdravstveni negi. »Priča smo zapiranju oddelkov in dolge čakalne dobe niso samo rezultat pomanjkanja zdravnikov, ampak tudi medicinskih sester, čeprav le redki direktorji to javno priznajo,« je poudarila Slavica Mencingar. Zdaj je na potezi vlada. Če želi preprečiti sesutje sistema javnega zdravstva, bo morala narediti konkretne korake za izboljšanje vrednotenja dela in pogojev za delo v zdravstveni negi, poudarjajo v sindikatu. Spomnili so še, da gre za najštevilnejšo poklicno skupino v zdravstvu.
V sindikatu Fides so konec prejšnjega tedna ocenili, da je večji del stavkovnih zahtev neuresničen in bodo zato predmet nadaljnjih stavkovnih pogajanj. Pristop k podpisu aneksa, ki vključuje nova delovna mesta starejših zdravnikov brez specializacije z licenco in starejših specialistov, po zagotovilih Fidesa tako ne pomeni prekinitve stavke zdravnikov in zobozdravnikov ali odstopa od preostalih stavkovnih zahtev.
