V Sloveniji je bilo konec septembra 5692 ljudi, ki jim je zaradi neplačanih prispevkov za zdravstveno zavarovanje v javnem zdravstvu pripadalo le nujno zdravljenje in so bili v taki situaciji že več kot leto dni. Med njimi je bilo po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) 97 družinskih članov, ki so bili zavarovani prek sorodnikov.
Institut tako imenovanih zadržanih pravic, ki dolžnikom onemogoča dostop do pretežnega dela zdravstvene oskrbe, po samostojnih zavezancih udari že pri dolgu, ki presega 65 evrov. Pogoji, pod katerimi začne učinkovati tak ukrep, se s predlogom nove interventne zdravstvene zakonodaje širijo. Sočasno se dviguje znesek dolga, pri katerem zavarovancu zadržijo pravice.
Z novim letom se bo ob uvedbi novega obveznega zdravstvenega prispevka sočasno zvišal limit neplačanih prispevkov, nad katerim bo dostop začasno omejen zgolj na nujno pomoč oziroma zdravljenje. Novi prag je določen pri 161,91 evra dolga, kolikor znaša osem odstotkov povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji za minulo leto. Z marcem ga bodo usklajevali s povprečno plačo za letošnje leto, tako da bo višji. Omenjeno mejo je zdravstveni resor pod vodstvom ministrice Valentine Prevolnik Rupel določil v 34. členu predlaganega zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva.
Spremembe pri zadržanju pravic bodo začele veljati v začetku prihodnjega leta in se bodo obdržale vse do trajnejših rešitev v zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki za zdaj še niso dorečene. Na ministrstvu za zdravje se v aktualnem predlogu sklicujejo na zagotavljanje enakopravne obravnave oseb, ki bodo morale same plačevati obvezni zdravstveni prispevek.
Obetane spremembe so povezane z ukinjanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zakon za zavarovance, ki ne bodo imeli poravnanega obveznega zdravstvenega prispevka, predvideva le nujno zdravljenje. Sankcija ne bi doletela zgolj samostojnih zavezancev, temveč tudi tiste, ki so v zdravstveno zavarovanje vključeni prek svojih zakoncev ali otrok in sami ne plačujejo prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. V podobnih težavah bi se lahko ob neplačanih prispevkih znašli tudi upokojenci, pri katerih pokojnina, ki jim jo izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ne bo zadostovala za odtegnitev bodočega obveznega zdravstvenega prispevka. To bi lahko na primer vplivalo na upokojence, ki so večinoma delali v tujini in od tam prejemajo glavnino pokojnine. Ko bi zavarovanec zapadle obveznosti poravnal, bi znova dobil poln dostop do zdravstvene oskrbe, pri ZZZS pa bi lahko zahteval povračilo stroškov že opravljenih zdravljenj.
ZZZS nasprotuje takšni
kaznovalni politiki
Na ZZZS že vrsto let nasprotujejo sankcioniranju neplačnikov; institut zadržanja pravic bi bilo treba po njihovem odpraviti. Vsem zavarovancem je treba zagotoviti univerzalnost zavarovanja in dostopnost pravic, vztrajajo v strokovni službi zavoda, ob tem pa je potrebna dosledna izterjava neplačanih prispevkov.
Zadrževanje pravic neplačnike prispevkov nesorazmerno kaznuje, so jasni na ZZZS. V času, ko ga potrebujejo, je zdravstveno varstvo namreč zanje nedostopno, so izpostavili. Samostojni podjetniki trenutno v povprečju plačujejo mesečni prispevek v znesku 164 evrov, pojasnjujejo na ZZZS, kmetje 69 evrov, zavarovanci z nerednimi prihodki, ki niso socialno ogroženi, plačujejo 29 evrov.
Temu je treba za zdaj prišteti še 35 evrov premije za dopolnilno zavarovanje; toliko bo znašal tudi obvezni zdravstveni prispevek. Neplačevanje premij zavarovanca danes udari po žepu. Ob neurejenem dopolnilnem zavarovanju na primer doplača okoli petino stroškov bolnišničnega zdravljenja. Doslej mu v takih okoliščinah ni grozilo zapiranje dostopa do zdravstvene oskrbe, ki jo omogoča obvezno zavarovanje, oziroma plačevanje celotnega stroška zdravljenja. Če bo zakon sprejet v zamišljeni obliki, se mu bo, kadar bo novi zdravstveni prispevek plačeval sam in bo dolg presegel 162 evrov, zgodilo točno to.
Slabe izkušnje iz časa gospodarske krize
Kaj se utegne zgoditi ob onemogočanju dostopa do polne zdravstvene oskrbe, je možno napovedati iz izkušenj v času gospodarske in javnofinančne krize. Konec leta 2013 je imelo več kot eno leto zadržane pravice 10.859 oseb, torej skoraj dvakrat toliko kot danes, je razvidno iz podatkov ZZZS. Mnogi so se tedaj znašli v stiski zaradi vsesplošnih zamud pri plačevanju; plačila so v tistem obdobju odlagali tudi javni zavodi. Nekateri samostojni podjetniki, ki so jim med krizo zaradi neplačevanja prispevkov zamrznili pravice, so ob kopičenju zdravstvenih težav morali poiskati pomoč v ljubljanski pro bono ambulanti, smo poročali v tistem obdobju. V omenjeni ambulanti so takrat opozarjali tudi na zelo slab položaj kroničnih bolnikov z zadržanimi pravicami.
Sprva so lahko sankcije doletele celo otroke dolžnikov, nakar jih je zakonodajalec naknadno izvzel iz omejevanja dostopa do zdravstvene oskrbe. Na ministrstvu za zdravje so v preteklosti večkrat omenjali, da bodo s spremembami sistemske zakonodaje izboljšali postopke tudi za odrasle, vendar so ti reformni predlogi obtičali v predalih ministrstva za zdravje.
