Izredno sejo so zahtevali v poslanski skupini SDS, saj so predvideni ukrepi vzbudili veliko nemira med kmeti. V SDS so pripravili priporočila, ki bi, kot so zapisali, omogočala kmetovanje brez nepotrebnih dodatnih omejitev. Ta teden je sindikat kmetov sicer sporočil, da je vlada po najnovejšem krogu pogajanj pristala na spremembo predloga uredbe o upravljanju območij Nature 2000 za obdobje 2023-2028, po kateri bi bili ukrepi za kmete prostovoljni.

Kot je v imenu predlagateljev seje dejal poslanec Tomaž Lisec, so bili v luči informacij o dogovoru v poslanski skupini SDS pripravljeni današnjo točko umakniti z dnevnega reda seje odbora DZ za infrastrukturo, okolje in prostor. »A besede nas na žalost v poslanski skupini SDS ne zanimajo več. Potrebujemo trdne podpisane dokumente, ki obvezujejo kogarkoli k resnim dejanjem«, je poudaril.

Ministrstvi bosta v roku desetih dni pripravili predlog prostovoljnih ukrepov

Na pogajanjih pred tednom dni so deležniki sprejeli dva sklepa, je pojasnila ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko. Dogovorili so se, da ministrstvi v roku desetih dni pripravita predlog prostovoljnih ukrepov, s katerim se nadomesti režim in ukrep plačila Natura 2000, nato pa ga bodo poslali deležnikom v uskladitev. »Pripravljen in usklajen predlog se posreduje na Evropsko komisijo, kajti ta bo na koncu tista, s katero se bomo morali spet dogovarjati, ali nam bo odobrila prostovoljni režim ali pa ne,« je pojasnila.

Sklenili so tudi, da se deležnikom posreduje predlog postopka metodologije revidiranja sloja področja okoljsko občutljivega trajnega travinja. »Dogovorili smo se, da bomo najprej to območje revidirali na območju regije, kjer pa to ne bo mogoče, bomo ubrali individualni pristop do posameznega pridelovalca,« je pojasnila.

»Za doseganje okoljskih ciljev je nujna omejitev intenzivnosti na teh območjih, pri čemer se vlada zaveda, da omejitve ne bi smele onemogočati dejavnosti kmetovanja na teh območjih, prepričani pa smo, da lahko odgovorna družba cilje doseže tudi s prostovoljnim izpolnjevanjem dogovorov,« je dodala državna sekretarka na ministrstvu za naravne vire in prostor Lenka Kavčič.

Pomembnejša zasebna lastnina ali narava?

Na seji odbora je sodelovalo več povabljenih gostov. Med drugim je državni svetnik Branko Tomažič glede kmetovanja v območjih Nature 2000 izpostavil vprašanje spoštovanja lastnine. »Ali lahko država na lastnini, ki je zavarovana z ustavo, sprejema takšne režime? Mi v državnem svetu pripravljamo določeno gradivo za presojo ustavnosti, ker smatramo, da je to protiustavno,« je dejal.

Poslanec Janez Žakelj (NSi) je v razpravi pozdravil napovedi, da naj bi bili ukrepi za kmetovanje v Naturi 2000 prostovoljni. »Ne morem pa se znebiti vtisa, da tako, kot je včasih veljalo v bivši Jugoslaviji, da se v Beogradu zakoni pišejo, v Zagrebu berejo, v Sloveniji se pa izvajajo, zdaj velja, da se v Bruslju nekaj napiše in še preden se napiše, mi že skočimo. Pa smo še bolj pridni, kot bi bilo treba,« je dejal.

Tomaž Lah (Svoboda) je izpostavil besede generalnega sekretarja Združenih narodov, da svet s široko odprtimi očmi drvi proti katastrofi. »Zdaj pa se dajmo malo vsi skupaj zamisliti. Jaz ne razumem, kako lahko ena parlamentarna stranka predlaga zmanjševanje območij Nature 2000,« je dejal. Predrag Bakovič (SD) je vse deležnike pozval k racionalnosti. »Poglejmo in primerjajmo razmere izpred nekaj let. Ne moremo zanikati, da prihaja do posledic v naravnem okolju, tako zaradi kmetijstva kot zaradi nas samih. Začnimo pri sebi,« je dejal.

V poslanski skupini SDS so članom odbora v sprejem predlagali več sklepov, a so jih ti zavrnili.