Covid-19 je izrazito povečal obseg dela od doma. Tudi letos, ko se je epidemija že povsem izpela, je bilo do 20. julija število prijav za delo na daljavo iz predkoronskega leta 2019 preseženo že za okoli 20-krat. Na vidiku so sicer poenostavitve prijav dela od doma, pri čemer pa sindikati opozarjajo na številne pasti takšnega dela.

V Sloveniji evidenco o delu od doma vodi Inšpektorat RS za delo. Po podatkih, ki jih je posredoval STA, je bilo v predkoronskem letu 2019 za delo na daljavo prijavljenih 2037 delavcev, leta 2021 217.428 delavcev, lani 121.981, letos pa do 20. julija 43.772 zaposlenih.

Kot je razvidno, je leta 2022 daleč največ zaposlenih od doma delalo januarja, ko je bila na pohodu različica koronavirusa omikron, in sicer 39.304. Tudi letos je bilo največ prijav januarja, 13.546.

Med posameznimi meseci pa prihaja do različnih številk. Kot so pojasnili na inšpektoratu, si ob vročinskem valu denimo zaposleni doma lažje prilagodi delovnik kot na lokaciji delodajalca, »govorimo seveda o pisarniških delih«. Tudi sicer se na domu večinoma opravljajo pisarniška dela z uporabo računalnikov in IT tehnologij, so dodali.

Kmalu bi lahko za delo od doma zadoščal aneks

Delodajalci morajo z zaposlenimi, ki delajo na daljavo, skladno z zakonom o delovnih razmerjih skleniti pogodbo o delu na domu, in to ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali ne, ter v njej določiti pravice, obveznosti in pogoje, ki so odvisni od narave dela na domu.

V zvezi s tem novosti obeta osnutek novele tega zakona, ki je bil ravno ta mesec v javni obravnavi. Veljavno ureditev instituta dela na domu dopolnjuje tako, da ga bo mogoče odrediti z aneksom k pogodbi o zaposlitvi, delodajalec pa se bo moral v primeru, da bo delavec zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zahteval delo na domu, odzvati in podati razloge za morebitno zavrnitev.

S tem se bo povečala prožnost pri dogovarjanju o opravljanju dela od doma, so za STA podčrtali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). »Na delodajalski strani povečano fleksibilnost pozdravljamo in smo se tekom pogajanj tudi strinjali z omenjeno spremembo. Opozorili pa smo na velik obseg podatkov, ki jih mora delodajalec ob nameravanem organiziranju dela na domu poročati inšpektoratu in ki predstavljajo administrativno obremenitev kadrovskih služb,« so pojasnili.

Sami so se zavzemali, da bi se poročalo le o podatkih, ki so nujno potrebni z vidika nadzora, upali pa so tudi, da bi se aplikacijo izpolnilo na način, da bi bila uporabnikom bolj prijazna v smislu povezovanja z obstoječimi bazami podatkov, omogočanja popravkov in dodajanja možnosti za samodokončanje.

Delodajalci sicer delo na domu podpirajo, »še posebej, če ugodno vpliva na produktivnost in zadovoljstvo zaposlenih«. Z delom od doma zaposleni tudi ne izgubljajo časa v prometnih konicah, kar ugodno vpliva na njihovo razpoloženje, so popisali izkušnje. »Pasti so v zmanjšanju kakovosti sodelovanja med ekipami,« so še opozorili in argumentirali, da je osebna interakcija še vedno zelo pomembna.

Zabrisana meja med delom in prostim časom?

V sindikatih medtem delo od doma razumejo kot peto industrijsko revolucijo. "Z delom od doma so delodajalci dobili idealno orodje, da se je popolnoma zabrisala meja med delovnim in prostim časom, saj so kar čez noč dnevne sobe, spalnice, kuhinje postale pisarne delavcev, delovni čas pa se je pod krinko fleksibilnosti razpotegnil čez cel dan," je za STA izpostavil generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije - KS 90 Damjan Volf.

Po njegovih besedah opažajo tudi, da tisti, ki delajo od doma, delo pogosto opravljajo v nezdravem delovnem okolju, saj imajo neustrezno delovno površino, stole, svetila in podobno, pa tudi, da delajo bolni, kar vodi v umetno zmanjšanje absentizma in nevarno povečevanje prezentizma. "Da pa je delo od doma za delodajalce res nadgradnja izkoriščevalskega sistema, ki temelji na konstantnem povečavanju dobička lastnikov kapitala in zmanjševanju stroškov dela in obratovalnih stroškov, pa je nesporno," je navedel Volf.

V luči omenjenih pasti so v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije proti hitenju pri prilagajanju delovne zakonodaje na tem področju za vsako ceno.

Četudi zaposleni ne delajo v prostorih delodajalca, jim mora sicer ta zagotoviti varne pogoje dela. Preden delavec začne delati na daljavo, se mora delodajalec tako seznaniti s pogoji dela na njegovi lokaciji, ugotoviti morebitna tveganja ter določiti morebitne ukrepe za zagotavljanje njegove varnosti in zdravja.

A na inšpektoratu so že pred časom poudarili, da ne izvajajo inšpekcijskih nadzorov na domovih delavcev.

Imajo pa delavci, ki delajo od doma, enake pravice kot tisti, ki delajo v prostorih delodajalca. Pripada jim nadomestilo za prehrano, ne pa tudi za prevoz na in z dela. Imajo še pravico do nadomestila za uporabo lastnih sredstev, katerega višina je določena v pogodbi o zaposlitvi.