V pogajalski skupini sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, bodo 7. decembra opoldne pripravili protestni shod pred vladnim poslopjem, če se pogajanja ne bodo takoj nadaljevala in če jim vlada ne bo posredovala predlogov, ki bi ustrezno odgovorili na njihove zahteve.
Umik člena, ki onemogoča usklajevanje vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju v prihodnjem letu, iz zakona o izvrševanju državnega proračuna je nujen, vendar ne zadosten pogoj za to, da do zaostritve sindikalnih aktivnosti, ki so jo napovedali za december, ne bi prišlo, so pojasnili v sporočilu za javnost.
Odločitev vlade, da podpre dopolnilo, s katerim se sporni člen črta, sicer pozdravljajo in pričakujejo, da sprejeti zakon tega člena ne bo vseboval. Pri tem pa obžalujejo, »da se je člen, ki mu tudi strokovne službe DZ očitajo potencialno neustavnost, povsem po nepotrebnem sploh znašel v predlogu«. Ob tem pa v sindikatih poudarjajo, da črtanje omenjenega člena samo po sebi še ne pomeni, da bo do uskladitve vrednosti plačnih razredov dejansko prišlo.
Zato pričakujejo, »da bo vlada nemudoma nadaljevala pogajanja in sindikatom posredovala svoj predlog glede usklajevanja vrednosti plačnih razredov v letu 2024, ki bo zagotavljal, da bo vrednotenje delovnih mest sledilo rasti inflacije in s tem ohranjalo realno vrednost in kupno moč javnih uslužbencev«. Prav tako pričakujejo, da se bodo pogajanja o tem vprašanju zaključila še pred koncem leta 2023.
Kakšne so zahteve?
Sindikati, ki delujejo v okviru pogajalske skupine in ki, kot so zapisali, predstavljajo večino sindikatov v javnem sektorju, pričakujejo tudi nadaljevanje in zaključek pogajanj o odpravi plačnih nesorazmerij in prenovi plačnega sistema. »Še vedno čakamo na vladni protipredlog glede zahtev, ki smo jih poleg usklajevanja plačnih razredov z inflacijo v letu 2024 na vlado naslovili že pred časom,« so opozorili.
Kot prvo zahtevo so navedli odpravo nesorazmerij v osnovnih plačah na način, da se uvrstitve delovnih mest v javnem sektorju povišajo za šest plačnih razredov glede na uvrstitve v dogovoru iz leta 2018 in še dodatno tam, kjer se je vlada k temu zavezala v pisnih dogovorih.
Druga zahteva pa je implementacija novega plačnega sistema, vključno s plačno lestvico, na kateri se prvi plačni razred začne na ravni minimalne plače, z začetkom najkasneje s 1. januarjem 2025 in zaključkom najkasneje do 30. junija 2026, pod pogojem, da se plačna lestvica v letu 2024 uskladi z inflacijo.
»Zahtevamo, da vlada v teh pogajanjih uresniči neizpolnjene zaveze iz dogovora iz meseca oktobra 2022,« poudarjajo v omenjeni pogajalski skupini. Pri tem so izpostavili zavezo, da v javnem sektorju ne bo več osnovnih plač, nižjih od minimalne, ter dogovor glede odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, kjer so bila po njihovih navedbah razhajanja med vladno in sindikalno stranjo še pred prekinitvijo pogajanj največja.
V zvezi s tem pričakujejo, da bo vlada upoštevala, na kar se je po njihovih navedbah v oddaji Odmevi ta teden skliceval tudi finančni minister Klemen Boštjančič, »da so nesorazmerja posledica popuščanja vlad najglasnejšim in najvplivnejšim skupinam v javnem sektorju«. S tem »se lahko strinjamo, rešitev pa je iskati v ponovni vzpostavitvi razmerij, kakršna so bila pred takšnimi parcialnimi dogovori,« so še dodali v izjavi za medije.
