Predstavniki vlade bodo jutri po dobrem mesecu znova sedli za pogajalsko mizo z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja. Na dnevnem redu je poročilo delovne skupine, ki pripravlja predlog besedila zakona, ki bo popravil oziroma nadomestil zakon o sistemu plač v javnem sektorju. Dosedanja pogajanja o predlogu zakona, ki naj bi reformiral plačni sistem v javnem sektorju, o ključnih elementih prenove, na primer oblikovanju stebrov in načinu, kako se bo plače letno usklajevalo, zaenkrat niso prinesla dogovora. Sindikati, ki so dali pobudo za sklic seje, prav tako pričakujejo predlog odprave nesorazmerij v osnovnih plačah.
»Kar se tiče prve vsebinske točke, pričakujemo, da se bodo ob predstavitvi dela delovne skupine, ki je zaenkrat predelala približno polovico vsebine zakona, delo pa sicer poteka korektno, konstruktivno in strokovno, uskladila vprašanja, glede katerih med vlado in sindikati ni soglasja,« je povedal vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov Jakob Počivavšek. Poleg samega vprašanja »stebri sploh ja ali ne« Počivavšek izpostavlja še vprašanja njihove vsebine in primerljivosti med stebri, pa tudi odločanje o ukinjanju delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela.
V sindikatu posebej poudarjajo, da vladna stran predloga odprave nesorazmerij v osnovnih plačah doslej sploh še ni predstavila, čeprav bi po njihovi oceni pogajanja o teh dveh vsebinah morala potekati vzporedno. »Do neke mere so medsebojno povezana, zlasti pri vprašanju plačne lestvice, ki je vsebina zakona. Predvsem pa so glede vrednotenja delovnih mest trenutno različne skupine javnih uslužbencev v različnih položajih, kar je nesprejemljivo,« opozarja Počivavšek, ki pravi, da je brez poznavanja vseh elementov pogajanja praktično nemogoče voditi.
Sindikati skeptični glede časovnice pogajanj
»Zavračamo zapiranje primerjav pri vrednotenju delovnih mest v okviru predlaganih stebrov in želimo, da horizontalna primerjava ostane po celotnem javnem sektorju; vlada zagovarja omejitev na primerjavo znotraj stebrov,« pa je dejal vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj. Po njegovih besedah namreč ocenjujejo, da bi, če bi obveljalo vladno stališče, pravzaprav na neki način legalizirali sedanje nesprejemljive razlike med plačami. Štrukelj sicer verjame, da je glede zakona vseeno mogoče doseči visoko stopnjo soglasja. Bolj zadržan je v napovedih, da bi do dogovora lahko prišli v zastavljenih rokih. V dogovoru s sindikati je vlada sicer določila, da naj bi se do 30. junija uskladili o vsebini zakona, ki bi začrtal prenovljen plačni sistem v javnem sektorju, pred tem pa naj bi do 1. junija dorekli plačni steber za zdravstvo in socialno varstvo.
Glede dosedanjega poteka pogajanj je kritičen tudi Počivavšek, saj da ne potekajo skladno z dogovorom. Medtem ko delo v delovni skupini za pripravo predloga zakona po oceni sindikata poteka korektno, pa, kot že rečeno, ostajajo neodgovorjena in neusklajena temeljna vprašanja plačnega sistema. Pogajanja po resorjih potekajo izključno na področju zdravstva in socialnega varstva, čeprav bi glede na dogovor, tako Počivavšek, morala potekati tudi po preostalih dejavnostih. »Vlada torej odstopa od dogovorjenega načina dela, zaradi česar menim, da 30. junij ni več realen datum za zaključek pogajanj, saj pogajanj zgolj o zakonu, brez odprave nesorazmerij v osnovnih plačah, ne bo mogoče zaključiti,« je poudaril sogovornik.
