V zdravstvenih domovih paciente v teh dneh vabijo na cepljenje proti gripi, sočasno pa se lahko posameznik cepi tudi proti covidu-19. Čeprav je posodobljeno cepivo proti covidu v Sloveniji na voljo že od začetka septembra, po naših informacijah v zadnjih tednih v praksi še ni bilo dosegljivo po vsej državi. V dneh, ko v bolnišnicah opažajo porast bolnikov s težjim potekom covida-19, omenjeno cepivo vendarle postaja dostopnejše.

Koliko cepiva prejmejo v posamični zdravstveni ustanovi in kako hitro se to zgodi, je v tem primeru odvisno od njenega naročanja. Do minule srede so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) prejeli 101.760 odmerkov posodobljenega cepiva proti covidu za aktualno sezono, izdali pa so 4200 odmerkov. V aktualni sezoni 2024/2025 sicer pričakujejo še dobavo 53.280 odmerkov posodobljenega cepiva proti covidu, naročili so tudi 170.000 odmerkov cepiva proti sezonski gripi.

V Sloveniji se redki cepijo

V Sloveniji so se proti gripi in covidu v zadnjem obdobju sicer cepili redki. Za takšno zaščito proti covidu se je v sezoni 2023/2024 glede na preliminarno poročilo NIJZ odločilo komaj 1,8 odstotka prebivalstva, delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več pa je bil 6,3 odstotka. Proti gripi se je cepilo 5,6 odstotka prebivalstva, je razvidno iz preliminarnih podatkov za to obdobje, v starostni skupini ljudi, starih 65 let in več, pa je ta delež znašal 17,6 odstotka.

Od ambulant do množičnih akcij

V ljubljanskem zdravstvenem domu ta čas že uporabljajo posodobljena cepiva proti covidu. Cepljenje je v tem primeru mogoče v njihovem cepilnem centru na Metelkovi, druga aktualna cepljenja pa so na voljo tudi v ambulantah izbranih osebnih zdravnikov. V zdravstvenih domovih, ki delujejo pod okriljem Osnovnega zdravstva Gorenjske, so termini cepljenja objavljeni na spletnih straneh, v nekaterih enotah pa je obvezno naročanje. 

Cepljenji proti gripi in proti covidu-19 lahko posameznik opravi sočasno ali s kakršnim koli presledkom. Enako velja za cepljenje proti gripi in cepljenje proti pnevmokoknim okužbam (slednje lahko pripeljejo do pljučnice, op. p.), so pojasnili na NIJZ. Spomnimo, cepljenji proti gripi in covidu sta brezplačni, v primeru pnevmokoknih okužb pa je razen za otroke zaščita brezplačna za starejše od 65 let in kronične bolnike. Pred kratkim se je začelo tudi cepljenje proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV), ki je nevaren najmlajšim otrokom in starejšim. Brezplačno je za nosečnice, novorojenčki so v teh primerih zaščiteni posredno. Za prebivalce v starosti 60 let in več je to cepljenje glede na navodila NIJZ priporočljivo, a zanje za zdaj ostaja samoplačniško. Za takšno zaščito morajo odšteti od 178 do 194 evrov, je razvidno iz cenikov zdravstvenih zavodov.

Znova o cepilnih mestih v lekarnah

Odprto medtem ostaja vprašanje, ali se bo mogoče v prihodnje cepiti v lekarnah. Tovrstne ideje se v zdravstvu in pri oblasteh vrstijo že dolgo, a so doslej vedno znova obtičale v predalih. Na površje so jih v zdravstvenem resorju znova potegnili z usmeritvami zdravstvene politike za prihodnji dve leti, kjer napovedujejo preučitev takšne možnosti dodatnih cepilnih mest. V lekarnah bi bilo lahko v prihodnje na voljo cepljenje proti sezonski gripi, je razvidno iz usmeritev. Rok za razmislek, ki so si ga zastavili na ministrstvu za zdravje, je do konca leta.

Pred uvajanjem cepljenja v lekarnah je treba pretehtati oba vidika, pozitivnega in tveganja.

Dr. Franc Strle, infektolog

Dostopnost cepljenja je treba čim bolj izboljšati, ocenjuje infektolog dr. Franc Strle, naročanje nanj pa bi moralo biti za posameznika enostavno. »Dobro bi bilo tudi, da bi imeli prebivalci o tem čim več znanja. A tega ni mogoče zagotoviti z eno kampanjo. Pri ozaveščanju gre za delo iz leta v leto,« ugotavlja sogovornik. Prednost morebitnega uvajanja cepilnih mest v lekarnah bi bila, da bi bilo cepljenje »pri roki«, je dodal. Hkrati pa je treba upoštevati, tudi če so takšni dogodki redki, možnost hudih stranskih učinkov, kadar pri cepljenju ne bi bil prisoten zdravnik. »Pred uvajanjem cepljenja v lekarnah je treba pretehtati oba vidika, pozitivnega in tveganja,« je poudaril. 

Cepljenje svetujejo tudi svojcem starejših

Epidemiologinja in nacionalna koordinatorica programa cepljenja s centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Marta Grgič Vitek je v petek poudarila, da vsako leto za gripo zboli od pet do deset odstotkov prebivalcev. Posebno pomembno je, da se proti gripi cepijo starejši, kronični bolniki, majhni otroci, nosečnice in osebe z izrazito povečano telesno težo, izpostavljajo. Cepljenje priporočajo tudi vsem z večjim tveganjem za okužbo na delovnem mestu, predvsem zdravstvenim delavcem in tistim, ki so pri delu v stikih z drugimi ljudmi, na primer zaposlenim v vzgoji in izobraževanju. Družinski zdravnik iz Zdravstvenega doma Ljubljana Leon Kranjec svetuje, naj se ob starejših in kroničnih bolnikih cepijo tudi njihovi svojci in oskrbovalci. sta

Priporočamo