Javno naročilo za izdelavo študije, ki ga je ta teden objavilo javno podjetje Energetika Ljubljana, kaže, da se v ljubljanski mestni občini ogrevajo za idejo, da bi na isti lokaciji sežigali ostanek komunalnih odpadkov (tisti del, ki ga ni mogoče reciklirati) in blato iz komunalnih čistilnih naprav. Projektna naloga predvideva, da bi se odpadki sežigali v posebnih parnih kotlih z ustreznim čiščenjem dimnih plinov in odpadnih voda. »Energija, pridobljena s sežigom tako gorljivih komunalnih odpadkov kot tudi blata iz čistilne naprave, se bo koristila za proizvodnjo vroče vode za daljinsko ogrevanje Ljubljane ter električne energije za pokrivanje lastnih potreb in potreb elektroenergetskega sistema,« je razbrati iz projektne naloge, ki jo je Energetika priložila javnemu naročilu za izbor pripravljalca študije.

Kje bo objekt za termično obdelavo odpadkov stal, še ni odločeno. Po trenutno veljavnem občinskem prostorskem načrtu je ena lokacija mogoča ob Letališki cesti, ena pa ob Toplarniški ulici, vzhodno od Termoelektrarne Toplarne Ljubljana (TE-TOL) v Mostah. Občina je že pred časom napovedala, da bodo s prihajajočo spremembo občinskega prostorskega načrta vključili še eno mogočo lokacijo, in sicer v bližini regijskega centra za ravnanje z odpadki (Rcero).

Omenjena projektna naloga pa nakazuje, da se v prestolnici osredotočajo na dve lokaciji, in sicer pri TE-TOL in Rceru. Pri slednjem bi bila sežigalnica umeščena severno od centra za ravnanje z odpadki. Izvajalec, ki mu bo Energetika zaupala pripravo študije, bo moral že izdelano študijo za gradnjo objekta za energetsko izrabo odpadkov pri TE-TOL dopolniti še z rešitvami za lokacijo pri Rceru. Poleg tega bo moral za obe navedeni lokaciji predvideti še ustrezne rešitve za sežig blata iz komunalnih čistilnih naprav.

140.000

ton gorljivih komunalnih odpadkov bi lahko letno porabili v ljubljanski sežigalnici.

50.000

ton blata iz komunalnih čistilnih naprav bi lahko letno sežgali v ljubljanski sežigalnici.

Sodelovanje dveh javnih podjetij

V Energetiki so načrtovani projekt gradnje objekta za energetsko izrabo odpadkov poimenovali Toplota in elektrika iz odpadkov (TEO) Ljubljana. Pri projektu TEO Ljubljana bo poleg Energetike sodelovalo še eno javno podjetje, in sicer Voka Snaga, ki upravlja potencialne vire odpadkov za sežig, to je centralno čistilno napravo v Zalogu in Rcero. Iz majskega poročila z zasedanja skupščine Javnega holdinga Ljubljana, pod okrilje katerega sodita obe javni podjetji, je bilo razvidno, da v Voka Snaga pripravljajo podlage za projekt termične predelave blata iz komunalnih čistilnih naprav.

V TEO Ljubljana naj bi sežgali do 140.000 ton gorljivih komunalnih odpadkov in okoli 50.000 ton blata iz komunalnih čistilnih naprav na leto, je razvidno iz projektne naloge Energetike Ljubljana. Če bo za TEO Ljubljana izbrana lokacija pri TE-TOL, bo dostava komunalnih odpadkov kot tudi blata iz čistilnih naprav v celoti potekala s tovornimi vozili. Če pa bo izbrana lokacija pri Rceru, bodo komunalni odpadki v sežigalnico primarno prihajali po cevnem tračnem sistemu za transport, iz drugih centrov za ravnanje z odpadki pa bodo odpadke vozili s tovornjaki. Tudi blato bi na Cesto dveh cesarjev vozili s tovornjaki iz čistilnih naprav, ki bi bile vključene v sistem.

Energija, pridobljena s sežigom tako gorljivih komunalnih odpadkov kot tudi blata iz čistilnih naprave, se bo koristila za proizvodnjo vroče vode za daljinsko ogrevanje Ljubljane ter električne energije za pokrivanje lastnih potreb in potreb elektroenergetskega sistema.

Projektna naloga Energetike Ljubljana

Bojazen pred sežigalnico v Ljubljani

Načrti o gradnji sežigalnice so pri delu javnosti v preteklosti naleteli na dvome in bojazen, kaj bi takšen objekt pomenil za kakovost zraka v Ljubljanski kotlini, ki ni dobro prevetrena. Več članov delovne skupine Zdravniške zbornice Slovenije za spremljanje, opozarjanje in ozaveščanje o nevarnostih onesnaženega okolja za zdravje je leta 2022 posvarilo pred umeščanjem sežigalnice v gosto poseljeno in slabo prevetreno Ljubljansko kotlino, ker da bodo zaradi nje prebivalci izpostavljeni dodatnemu viru mešanice onesnaževal.

Zdravniki so opozorili na hladnejšo polovico leta, to je od novembra do marca, ko pogosto zaradi megle v prestolnici ni videti sonca tudi po več tednov in se poveča onesnaženost zraka s škodljivimi delci PM2,5 in PM10. »Zaradi neznatnega vetra in temperaturnega obrata se namreč vsi izpusti strupenih snovi nabirajo v kotlini ter povzročajo zdravju škodljive učinke. Zlasti so ogroženi starejši, bolniki z boleznimi srca in ožilja ter boleznimi dihal, nosečnice in otroci,« so takrat posvarili zdravniki.

Na občini so poskušali skrbi zdravnikov in nasprotnikov sežigalnice odpraviti s pojasnili, da bodo zasledovali najboljše prakse pri gradnji sežigalnice. Župan Zoran Janković je že večkrat zagotovil, da bodo pri gradnji sežigalnice uporabili najboljše razpoložljive tehnologije in da bodo zgradili tako visok dimnik, da bo presegal plasti inverzije. 

Priporočamo