V torek bo Gazprom za tri dni spet ustavil dobavo po plinovodu Severni tok 1. Na Zahodu ne verjamejo uradni utemeljitvi ruskega monopolista, da opravljajo nujna vzdrževalna dela na eni od kompresorskih postaj. Prevladuje domneva, da skuša Kremelj z zapiranjem plinske pipe destabilizirati države EU. Obenem se ponovno poraja zaskrbljenost, da bo zaprtje plinovoda postalo trajno.
»Zaradi napovedane nekajdnevne ustavitve plinovoda Severni tok 1 ne pričakujemo vpliva na oskrbo slovenskih uporabnikov plina,« pomirjajo v družbi Plinovodi, ki jo vodi Marjan Eberlinc. »Situacija bo podobna julijski zaustavitvi plinovoda Severni tok 1, ko so bila nekoliko daljša vzdrževalna dela prav tako vnaprej napovedana in izvedena.« Tistikrat so se uresničile napovedi, da bo remont povzročil motnje pri nadaljnji dobavi ruskega zemeljskega plina. Gazprom je v dogovorjenem roku ponovno odprl pipo, a le delno. Po plinovodu namreč od takrat priteče komaj petina nekdanjih količin.
»Zaradi vzdrževalnih del na plinovodu Severni tok 1 so se julija redukcije nekoliko povečale, nato pa zopet zmanjšale. Izpade smo uravnavali z alternativnimi nakupi,« so Dnevniku razložili v podjetju Geoplin. »Ob tem dodajamo, da zemeljski plin iz Ruske federacije v Slovenijo priteka po več poteh in ni neposredno odvisen zgolj od plinovoda Severni tok 1.«
Zaprtje utegne cene
potisniti v nebo
Ponovno zaprtje plinovoda Severni tok 1 povečuje pritisk na države EU, ki si od začetka ruske invazije v Ukrajino prizadevajo zagotoviti varne in stabilne dobave zemeljskega plina pred prihajajočo zimo. Bruselj je namreč postavil cilj, da naj bodo skladišča zemeljskega plina do 1. novembra letos 80-odstotno napolnjena. Trenutno so 77,4-odstotno polna. Slovenija nima svojih skladišč plina, večino zalog ima v skladiščih v Avstriji in na Hrvaškem.
Negotovost in strah pred popolno ustavitvijo dobave ruskega plina v Evropo sta še vedno velika. Trgovci pojasnjujejo, da je zdaj, ko so cene celo blizu 300 evrov za megavatno uro, na trgu prisotno pehanje za dobičkom. Ko bo Severni tok 1 zaprt, bi lahko prišlo do ekscesnih cenovnih gibanj, je poročala STA. »Napovedovanje razvoja cene plina je izredno nehvaležno, saj na ceno vpliva več dejavnikov, trg pa v trenutni situaciji izraziteje reagira ob vsaki geopolitični spremembi,« pravijo v Geoplinu. »Najverjetneje je, da bo na gibanje cene zemeljskega plina v največji meri vplival razvoj dogodkov v zvezi s tokom plina po plinovodu Severni tok 1 po koncu tako imenovanega nujnega vzdrževanja konec tega meseca in tudi pozneje. Ob tem lahko na cene vpliva še denimo zmanjšanje uvoza utekočinjenega zemeljskega plina v Evropo in vrsta drugih za trg zemeljskega plina značilnih temeljnih dejavnikov.«
Madžari imajo štirikrat cenejši plin kot Slovenci
Evropske države danes zaračunavajo gospodinjstvom zelo različne cene za zemeljski plin, kar je posledica nabavnih cen, davkov in drugih državnih dajatev. Iz raziskave, ki jo je opravil nizozemski portal Energie Compare, izhaja, da je bil avgusta plin najdražji na Nizozemskem (28,3 centa/kWh). Slovenija se je z 12 centi na kilovatno uro znašla na 17. mestu med 27 analiziranimi državami, cena je malenkost pod evropskim povprečjem, ki je znašalo 13,5 centa na kilovatno uro. Plin je najcenejši na Madžarskem (2,6 centa/kWh); tam ga v nasprotju s preostalimi državami EU še vedno kupujejo v rubljih. Tudi gospodinjstva v Srbiji in na Hrvaškem imajo zelo 'poceni' plin, in sicer stane 3,3 oziroma 5,2 centa na kilovatno uro. Spomnimo: s 1. septembrom bodo cene zemeljskega plina v Sloveniji regulirane. Za gospodinjske in skupne gospodinjske odjemalce bo najvišja dovoljena cena na kilovatno uro 8 centov (z DDV).
Geoplinov nabavni portfelj naj bi se v kratkem dopolnil. Približno 300 milijonov standardnih kubičnih metrov plina ali slabo tretjino letne slovenske porabe naj bi zagotovil z uvozom plina iz Alžirije, je poročal portal Necenzurirano. Pogajanja naj bi bila že v sklepni fazi. »V tem trenutku lahko potrdimo le, da z namenom dodatne diverzifikacije nabavnih virov preučujemo različne možne vire tako pri proizvajalcih kot pri posrednikih, vendar podrobnosti zaradi zaupnosti podatkov v procesu sklepanja dogovorov ne moremo razkrivati,« je Dnevniku odgovorila družba Geoplin, ki jo vodi Vanja Lombar. Plin iz Alžirije je Slovenija prenehala uvažati leta 2011. Tedanji direktor Boštjan Napast je odločitev utemeljil s previsoko dobavno ceno.
Številne države so že temeljito spremenile svoj nabavni portfelj. V Nemčiji je Rusijo s položaja največje dobaviteljice zemeljskega plina že izpodrinila Norveška. Od tam danes priteče skoraj 40 odstotkov vseh količin. Avstrijska vlada je v začetku meseca sporočila, da Avstrija od Gazproma kupuje že manj kot polovico vsega plina.
Rusija že zažiga
presežne količine
Ruski plin je do invazije Ukrajine pritekal v Evropo po štirih plinovodih. To so Severni tok 1, ki pod Baltskim morjem povezuje Rusijo in Nemčijo, plinovod Yamal, ki povezuje ruska polja zemeljskega plina s Poljsko in Nemčijo prek Belorusije, plinovodni sistem skozi Ukrajino ter Turški tok na jugu. Plin danes nemoteno teče zgolj še po slednjem, a tudi tam so količine sorazmerno majhne, je poročal Spiegel Online. Sočasno se v Rusiji tako naglo polnijo zalogovniki, da so na meji s Finsko že prisiljeni zažigati presežne količine. Pred napadom na Ukrajino je Rusija prodala 83 odstotkov svojega plina v Evropo. Drugih velikih odjemalcev nima, saj nima plinovodov proti vzhodu. Proti Kitajski poteka le en, še ne povsem dokončan plinovod.
