Več kot en teden so v državnem zboru pripravljali odgovore na naša novinarska vprašanja, s katerimi poskušamo dodatno razjasniti okoliščine pri glasovanju o dopolnilu zakona o izvrševanju proračuna, ki prinaša polno uskladitev socialnih transferjev z inflacijo.
Pomanjkljiva pojasnila predsednice
Uradno je pri prvotnem glasovanju prišlo do tehnične napake, zaradi česar je bilo glasovanje ponovljeno dva dni pozneje. Amandma je bil v obeh primerih potrjen; prvič z glasovi opozicije, drugič koalicije. Iz državnega zbora smo pred dnevi namesto odgovorov na vsa posamezna vprašanja med drugim prejeli navedke odsekov magnetograma različnih sej s pojasnili predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, ki pa nam je le deloma odgovorila na naša poizvedovanja. Tako na primer nismo prejeli neposrednega odgovora, ali je ob odločitvi za ponovitev glasovanja obstajal uradni dokument, ki je potrjeval obstoj tehnične napake, in če ne, kako to, da je bilo glasovanje vseeno ponovljeno.
Zakonski rok za odgovor na naša vprašanja je že potekel, zato smo državni zbor ponovno pozvali k odgovoru. Iz prejetih odgovorov izhaja, da predsednica DZ ob odločitvi za ponovitev glasovanja ni razpolagala s takšnim uradnim pisnim dokumentom. Kot pravno podlago za ponovno glasovanje je Klakočar-Zupančičeva navedla dogovor o vodenju sej iz leta 2004, po katerem se v primeru, ko glasovalna naprava ne deluje, glasovanje ponovi. Da je to ustrezno, je menila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki je to stališče podala ustno na predhodnem delovnem posvetu z vodji poslanskih skupin. Strokovna služba DZ, pristojna za razvoj informacijskega sistema, in zunanji izvajalec pa sta pisno poročilo pripravila šele približno teden dni po ponovnem glasovanju.
Glasovanje naj bi potekalo takole. Ko so v državnem zboru prvič glasovali o amandmaju o 100-odstotni uskladitvi rasti socialnih transferjev z inflacijo, so poslanci Levice z izjemo Mihe Kordiša, ki je amandma podprl, iz glasovalnih naprav izvlekli kartice, ki beležijo prisotnost poslancev na seji. Ta manever je povzročil napako v delovanju sistema glasovalnih naprav. Poslanci Levice so hoteli z umikom kartic protestirati proti le delni uskladitvi socialnih transferjev z inflacijo in prikazati, da pri problematičnem odločanju sploh niso sodelovali, niso pa vedeli, da lahko zaradi umikanja kartic med procesom glasovanja pride do tehničnih motenj. Kot je znano, je glasovalni sistem zabeležil, da se je glasovanja o opozicijskem amandmaju udeležilo 64 poslancev, od tega naj bi 34 poslancev glasovalo za dopolnilo o 100-odstotni uskladitvi socialnih transferjev z inflacijo, 28 pa naj bi jih glasovalo proti.
Opozicijski amandma
ne bi bil sprejet
Strokovnjaki pojasnjujejo, da je bil ta rezultat posnetek stanja do umika kartic iz rež – sistem naj bi zabeležil več kot dvajset sprememb statusa identifikacijskih kartic –, glasovanj poslancev, ki so na tipke pritiskali med nadaljevanjem glasovanja, pa sistem ni več beležil. Preverjanje navzočnosti poslancev na seji, ki ga je predsedujoča Urška Klakočar Zupančič opravila nekaj minut pred odločanjem o amandmajih k predlogu zakonov o izvrševanju proračunov za leti 2024 in 2025, je sicer pokazalo, da je bilo prisotnih 82 oziroma 83 poslancev. Vodja poslancev Gibanja Svoboda Borut Sajovic je na kolegiju predsednice državnega zbora preteklo sredo povedal, da je bilo dejansko razmerje v glasovih, ki se ni izpisalo na zaslonu ob prvotnem glasovanju, 42 proti in 34 za, kar pomeni, da opozicijski amandma ne bi bil sprejet.
Po naših informacijah sicer tudi nekateri poslanci Gibanja Svoboda in Socialnih demokratov o opozicijskem amandmaju niso glasovali oziroma so se med glasovanjem pritajili. Tako so ravnali, ker dveh identičnih amandmajev, ki sta ju vložili NSi in SDS, niso smeli podpreti, niso pa jima hoteli nasprotovati. Po zapletu, ki je nastal zaradi nedelovanja glasovalnih naprav, je koalicija ocenila, da se ji na ponovljenem glasovanju ponuja priložnost, da prikaže, da je polno uskladitev socialnih transferjev z rastjo cen zagotovila vlada in ne opozicija. V ponovljenem glasovanju so to ob obstrukciji opozicije tudi storili. V SDS so sicer z omenjenim poročilom nezadovoljni, saj še niso prejeli analize proizvajalca glasovalnih naprav, zato po njihovem ne morejo zaključiti obravnave poročila. Sajovic je že dejal, da bodo odgovor proizvajalca podjetja Bosch v DZ prejeli čez nekaj tednov oziroma mesecev.
Naši sogovorniki, ki dobro poznajo delovanje parlamenta, so v zvezi z zapletom izpostavili, da velja v državnem zboru železno pravilo, da se glasovanja ne ponavljajo, saj to preprosto ni predvideno. Vseeno priznavajo, da je v danem primeru šlo za posebne okoliščine. Da bi prišlo do ponovitve glasovanja, ko je bilo glasovanje že končano in rezultat glasovanja objavljen, se v DZ namreč še ni zgodilo. Mnenja o pravilnosti ravnanja so deljena. Predsednica DZ bi lahko na primer presodila, da obstane rezultat prvotnega glasovanja, a se je odločila drugače, pri čemer bode v oči, da v rokah ni imela uradnega dokumenta z nedvoumno potrditvijo napake. Res pa je tudi, da zaradi poslovniških rokov dolgotrajno čakanje na zaključno izvedensko mnenje ne bi prišlo v poštev. Da do takšnih situacij v prihodnje ne bi prihajalo, so v omenjenem poročilu predlagani nekateri ukrepi za izboljšave, med njimi možnost podaljšanja časa od obvestila o zaključku glasovanja do objave rezultatov glasovanja.
