Družba Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki jo je leta 2016 ustanovila Cerarjeva vlada, bi morala imeti po prvotnih načrtih sedež v Ljubljani, vendar je takratna upokojenska stranka, katere svetovalec za gozdarstvo je bil Zlatko Ficko, zadnji trenutek dosegla, da so ga umestili v Kočevje. Prve zaposlene so tako naselili v poslovni stavbi Marof, katere lastnik je bilo takrat Gozdno gospodarstvo Grča (v nadaljevanju Grča). Zlatko Ficko, doma iz bližnje Kočevske Reke, je bil v SiDG najprej direktor za področje gozdarstva, maja 2017 pa je postal glavni direktor družbe. Tedaj je v pogovoru za Dnevnik dejal, da je star 61 let in da meni, da je bil že čas, da tudi on enkrat pride v nebesa. Sedež teh nebes je bil nekaj časa v Marofu, za katerega pa se je kmalu izkazalo, da je za državno gozdarsko podjetje prej pekel kot nebesa.
Zakaj ne najnižja cena?
Revizija poslovanja družbe SiDG od njenega zagona julija 2016 do septembra 2020 je opozorila na vrsto šibkih točk. Ena se je nanašala tudi na pomanjkanje primernih poslovnih prostorov, zaradi česar je bilo podjetje izpostavljeno pritiskom po zviševanju najemnin. To je s pridom izkoriščala Grča, ki je najemnino za popolnoma dotrajan Marof v revidiranem obdobju povišala za skoraj 100 odstotkov. Avgusta 2021 se je zato tedanje tričlansko poslovodstvo SiDG z glavnim direktorjem Robertom Tomazinom na čelu odločilo, da bodo stavbo odkupili in jo obnovili. Napovedali so, da bosta nakup in obnova skupaj stala največ 2,5 milijona evrov, ozaljšana zgradba pa da bo nared sredi leta 2022. Toda Tomazina in njegovo desno roko Andreja Janšo je Janševa vlada maja 2022 čez noč predčasno razrešila, in to le dobro leto po tistem, ko ju je ustoličila. S to kadrovsko menjavo se je poslovila tudi zamisel o vzpostavitvi gozdarskega centra na območju Marofa.
Za Marof s pripadajočimi zemljišči so bile opravljene tri cenitve. Prvo je naročila najemodajalka Grča. Po tej je bila vrednost nepremičnine ocenjena na 1.008.300 evrov brez DDV. Po drugi, katere naročnik je bil SiDG, je bila nepremičnina brez DDV ovrednotena na 576.000 evrov. Zaradi velike razlike med obema je SiDG naročil še eno cenitev. Po tej so prišli do zneska 915.000 evrov + DDV, SiDG pa je na koncu Marof brez DDV odkupil za 925.000 evrov. Ali ga je pod vodstvom tedanjega glavnega direktorja Roberta Tomazina, ki je zdaj na predlog SDS eden od štirih kandidatov za novega kočevskega župana, in njegovih sodirektorjev (Andreja Janše in Matjaža Juvančiča) nemara preplačal, so ugotavljali z izredno revizijo. Oktobra 2022 jo je naročila Golobova vlada, ki je takrat še opravljala vlogo skupščine SiDG, danes pa to počne Slovenski državni holding (SDH), na katerega je vlada prenesla upravljanje SiDG.
Skrivnostno poslovodstvo
Izbrana revizijska družba je morala med drugim preveriti vodenje posameznih poslov družbe, tudi tistih, povezanih z nakupom Marofa. Sedanje poslovodstvo SiDG (od 1. januarja 2023 sta to Marko Matjašič in Aleš Kadunc, ki sta prej vodila cerkveno gozdarsko podjetje GG Bled) smo prosili za ugotovitve revizije. »Poročilo je označeno s stopnjo zaupnosti, zato njegove vsebine ne smemo razkrivati. Z izsledki posebne revizije je poslovodstvo SiDG seznanilo nadzorni svet in SDH kot skupščino družbe,« so se izgovorili. Na vprašanje, ali so na podlagi ugotovitev revizije kakor koli ukrepali, pa so odvrnili, da s pomočjo pravnih in finančnih strokovnjakov izsledke revizije še proučujejo. Ostali smo tudi brez odgovora na vprašanje, ali je bil odstop Romane Fišer s položaja predsednice nadzornega sveta (NS) SiDG 23. aprila letos (Fišerjeva od 20. junija ni več niti članica NS) povezan s prodajo Marofa. »Imenovanje in razreševanje članov nadzornega sveta je v pristojnosti skupščine SiDG, to je SDH,« so nas odpravili na kratko.
Matjašič in Kadunc sta se kmalu po prevzemu oblasti v SiDG odločila, da obnove Marofa ne bo, ker bi bil to nesorazmerno visok in ekonomsko neupravičen strošek. S prvotnih 1,6 milijona naj bi namreč narasel na okoli štiri milijone evrov. SiDG je zato junija letos začel prodajni postopek za Marof. Zanj so določili izhodiščno ceno 781.000 evrov brez DDV. Prvi rok za zbiranje nezavezujočih ponudb potencialnih kupcev je potekel 31. avgusta in podaljšani 19. septembra. Toda dobili niso niti ene same ponudbe. Nadaljnje ukrepe naj bi vodstvo sprejelo skupaj z nadzornim svetom.