Veliki poker za spolno uravnoteženost in razdelitev resorjev v novi evropski komisiji se počasi bliža koncu. Prihodnji teden naj bi predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila novo ekipo in resorje, ki jih je namenila posameznemu kandidatu.
Za slovenskega kandidata Tomaža Vesela se ta čas tudi po naših informacijah v krogih poznavalcev bruseljskega dogajanja omenja zgolj en resor. Veselu naj bi se obetal resor za širitev za Zahodni Balkan, ob čemer bi pristojnost celotne širitve (torej tudi na Moldavijo, Ukrajino in Gruzijo) pripadala dolgoletnemu komisarju Valdisu Dombrovskisu. V kabinetu teh navedb niso ne potrdili ne zanikali.
Enako redkobesedni so bili glede pritiskov predsednice evropske komisije na premierja Roberta Goloba, naj ta v zameno za boljši resor predlaga kandidatko. Željo po zamenjavi moškega kandidata za žensko naj bi von der Leynova prvenstveno usmerjala na levo-sredinske vlade, ne pa na vlade iz svoje politične skupine – Evropske ljudske stranke.
Po teh pritiskih je koalicija sicer ob pripravah na koalicijski vrh še enkrat izrekla soglasno podporo Veselu. Potem ko je von der Leynovi vendarle uspelo izposlovati še nekaj žensk, za zdaj jih je za komisarska mesta predlaganih deset, naj bi pritisk za zamenjave popustil. To se je denimo pokazalo tudi včeraj, ko je Ursula von der Leyen pri sestavi svoje naslednje komisije na prvo mesto postavila kompetentnost, kot drugo merilo pa je izpostavila geografsko, politično in spolno uravnoteženost.
Okleščen širitveni ali gospodarski resor ali nič od tega
Resor širitve za Zahodni Balkan – poseben resor za širitev je von der Leynova napovedala prav na Blejskem strateškem forumu, kamor je po ocenah nekaterih naših sogovornikov, sicer poznavalcev evropskih zadev, prišla z jasno agendo. Hotela je še žensko kandidatko, v državi, ki se rada deklarira kot poznavalka za Zahodni Balkan, pa je nakazovala nov širitveni resor, kar je pomenilo, da je zdajšnjemu portfelju za sosedsko in širitveno politiko, ki ga trenutno zaseda Oliver Varhelyi, odvzela sosedsko politiko in ga dodatno preoblikovala. Toda takšnega resorja, kot se sedaj pojavlja v špekulacijah o dodelitvi Veselu, javno v Sloveniji ni predstavila.
Da bi bil Valdis Dombrovskis na nek način šef Vesela, če bi prišlo do delitve širitvenega resorja, je le ena od neuradnih kadrovskih opcij, ki ta čas krožijo po bruseljskih hodnikih. Dombrovskis se spet v drugih preračunavanjih oziroma navedbah omenja kot eden od vplivnejših izvršnih komisarjev s portfeljem obrambe. Špekulacij je veliko. V krogih slovenskih evropskih poznavalcev je zgolj na Zahodni Balkan preoblikovan širitveni resor novost. Podoben okleščen resor za Vesela naj bi se pred časom omenjal že za določeno gospodarsko področje, ob čemer bi si pristojnosti takrat delil s komisarjem neke večje države.
Vpliv Draghijevega poročila
A kot poudarjajo naši sogovorniki, dokončna odločitev o resorjih zagotovo še ni sprejeta. Na njihovo oblikovanje – vsaj gospodarskega dela resorjev – pa naj bi vsaj delno vplivalo dolgo časa pričakovano poročilo nekdanjega italijanskega premierja in predsednika Evropske centralne banke Maria Draghija o konkurenčnosti evropskega notranjega trga in potrebnih obsežnih reformah, da bi se izboljšal globalni položaj EU. To poročilo je Draghi včeraj že predstavljal stalnim predstavnikom v EU, uradno pa naj bi ga predstavili naslednji ponedeljek, torej le nekaj dni pred dokončno razgrnitvijo sestave komisije po resorjih.
Von der Leynova je včeraj priznala, da je evropskim voditeljem težko zamenjati kandidata za kandidatko, če ga je potrdil parlament. Iz njenih besed, da se resno naslovi to vprašanje, je vendarle bilo zaznati, da še vedno ni opustila želje po zamenjavah. Vendar se njena časovnica, ki ni točno določena, močno preveša v ciljno ravnino oblikovanja nove komisije. »Koaliciji je uspelo odbiti napad von der Leynove,« je prepričan evropski poslanec Matjaž Nemec, ki sicer ve povedati, da je predsednica komisije v svojih pritiskih na druge države kar zelo groba.
»Majhno število žensk v komisiji je za nas velik izziv,« o nelagodju med Zelenimi pravi evropski poslanec Vladimir Prebilič, ki sicer dodaja, da se je zavedal realnosti, da bo težko doseči popolnoma po spolih uravnoteženo komisijo. »Imena me manj skrbijo kot to, kar lahko dobi Slovenija. Če bi na začetku predlagali dva kandidata, bi lahko bili boljši pri pogajanjih o resorju,« o možnosti Slovenije, ki je ni izkoristila skoraj nobena članica, sicer razmišlja Prebilič.
Tudi letos bodo padale glave
Medtem v evropskem parlamentu zaradi špekulacij, kdo bi utegnil dobiti pomembno komisarsko oziroma podpredsedniško mesto v novi komisiji, že »brusijo nože« za zaslišanja. Še vedno se je zgodilo, da so pri zaslišanjih posamezni kandidati obstali na tnalu parlamentarcev in jih je država članica morala zamenjati. Tudi letos ne manjka spornih kandidatov.
Tako Zelene kot socialiste in demokrate denimo vznemirja imenovanje Italijana Raffaeleja Fitta, ki bi lahko dobil pomemben gospodarski resor in podpredsedniško mesto v komisiji. »To na nekak način postavlja vprašanje ohranitev cordon sanitaire,« je poudaril evropski poslanec Matjaž Nemec (S&D). Prav tako socialisti dvigajo obrvi zaradi vnovičnega imenovanja Slovaka Maroša Šefčoviča, ki bi lahko služil že četrti mandat v komisiji, in vnovične nominacije madžarskega komisarja Oliverja Varhelyija, je pojasnil Nemec. Slednji je sporen tudi za Zelene, je dodal Prebilič.
Vsi ti trije kandidati so tako potencialni kandidati, ki bi lahko bili ob komisarsko mesto, von der Leynova pa bi v podaljšku oblikovanja komisije dobila priložnost, da namesto zavrnjenih moških pri državah še enkrat pritisne za nove ženske kandidatke. Na vprašanje, ali bi zaradi takšnega števila žensk v komisiji utegnili v poslanski skupini Zelenih zavrniti celotno komisarsko ekipo, Prebilič pojasnjuje, da o tem še niso nič dokončno odločili, saj lahko v procesu sprejemanja komisije pride še do zamenjav.
Balkanski resor ne bi bil slab
Tako Prebiliču kot Nemcu se špekulacija glede zahodnobalkanskega širitvenega resorja za Vesela sicer ne zdi slaba, čeprav sta si tako premier kot komisarski kandidat Vesel želela katerega od gospodarskih resorjev. A kot pravi Nemec, se kaj takega v Bruslju niti ni pričakovalo, razen če bi do takšnega imenovanja prišlo v navezavi med Golobom in Macronom, saj naj bi bil slovenski premier po pomembnosti med tremi najpomembnejšimi voditelji skupine Prenovimo Evropo, to pa zato, »ker drugih več ni«.
»Zahodni Balkan je za nas geostrateško pomembna regija, s katero bi se morali že prej ukvarjati. Verjetno poznamo to regijo dobro, manj je jezikovnih ovir, hkrati pa je tudi gospodarska priložnost za Slovenijo. (…) Širitvenega resorja ne bi jemal kot poraz,« pravi Prebilič in dodaja, da bi novi komisar iz Slovenije, če bo imenovan za to področje, lahko ob morebitnem zaostrovanju razmer v tej regiji prispeval tudi k zmanjšanju napetosti. »Da Slovenija morda ne bo dobila želenega ekonomskega resorja, je realpolitika. Težko je namreč tekmovati z državami, ki v evropski proračun prispevajo več,« dodaja Prebilič. »Resor širitve na Zahodni Balkan bi nam res ustrezal. Za nas bi to bila priložnost,« pravi Nemec, ki je prepričan, da se mora na področju širitve na Zahodni Balkan v prihodnjih petih letih nekaj zgoditi.
Eden od naših neuradnih sogovornikov iz poznavalskih vrst EU je sicer dodal, da bi vlada utegnila balkanski širitveni resor pograbiti z obema rokama, če bi ga dobila. Razlog? Preprosto se ga da predstaviti, da sodi med slovenske zunanjepolitične prioritete.
