To velja tako za vprašanje avstrijskega nadzora na notranjih schengenskih mejah kot za nujnost notifikacije Avstrijske državne pogodbe. Čeprav se Slovenija zavzema za ukinitev mejnih nadzorov, Avstrija ohranitev teh v danih razmerah vidi kot edino možnost.
Avstrijski zunanji minister Alexander Schallenberg, ki je v začetku leta v turbulentnem obdobju menjav v avstrijski vladi krajši čas opravljal posle kanclerja, je v ponedeljek kot prvi tuji visoki politični gost obiskal Slovenijo po zamenjavi oblasti. Šef diplomacije naše severne sosede, ki je največja investitorica v Sloveniji in četrta največja trgovinska partnerica naše države, je najprej segel v roko zunanji ministrici Tanji Fajon, nato pa še predsedniku države Borutu Pahorju in premierju Robertu Golobu. Željo za srečanje takoj v začetku mandata je izrazila avstrijska stran, cilj obiska v Sloveniji pa je bil podkrepiti dobre dvostranske odnose in na mednarodni ravni doreči možnosti okrepljenega sodelovanja.
Dunaj ne vidi alternative
za mejni nadzor
V zvezi z multilateralnimi vprašanji sta se ministra pogovarjala predvsem o tem, kako zmanjšati odvisnost od ruskih fosilnih goriv; pozneje je Schallenberg o možnostih širitve plinskih terminalov na Hrvaškem in v Italiji govoril tudi z Golobom. Dunaj in Ljubljana se strinjata tudi glede pospešitve pridruževanja držav zahodnega Balkana Uniji. Razlike so se pokazale pri dvostranskih odnosih: Fajonova je dejala, da ostajajo tudi odprta vprašanja. Pri vprašanju nadaljnjega skupnega sodelovanja pri humanitarni razvojni pomoči v pogledih ni bilo razlik. Skupni projekt deminiranja na severovzhodu Sirije bi utegnil po premisleku, kaj lahko skupaj storijo v Ukrajini, postati tudi nov skupni projekt Avstrije in Slovenije v državi, ki še vedno doživlja rusko agresijo.
Različen pogled pri dvostranskih vprašanjih je bilo mogoče zaznati predvsem pri vprašanju odprave avstrijskega nadzora na notranji schengenski meji s Slovenijo. Medtem ko Fajonova ne vidi razlogov za ohranitev nadzora – Avstrija ga je za šest mesecev ponovno podaljšala maja, in to potem, ko je sodišče EU ugotovilo, da se lahko podaljšuje le zaradi izrednih okoliščin –, Schallenberg okrnjenemu prehajanju meja na območju prostega pretoka blaga in ljudi ta čas ne vidi alternativ. Poziv slovenske zunanje ministrice, naj Avstrija ponovno premisli o mejnem nadzoru, je Schallenberg zavrnil s podatki, da v zadnjih mesecih ponovno zaznavajo močan porast nezakonitih prehodov meje (število teh naj bi se povečalo za 120 odstotkov). Po začetku vojne v Ukrajini intenzivno spremljajo tudi delovanje trgovcev z ljudmi. Schallenberga je tudi premier Golob pozval k čim hitrejši odpravi nadzora na notranjih schengenskih mejah.
Schallenberg se zaveda, da je vprašanje mejnega nadzora za Slovenijo občutljivo vprašanje – tudi zaradi okoli 26.000 slovenskih dnevnih migrantov v Avstriji. A sprememb ni, Avstrija ostaja torej na isti točki kot pod vladami Janeza Janše, Marjana Šarca in Mira Cerarja. »Potreben je dialog. Naš cilj je, da se schengenski prostor vzpostavi spet tako, kot smo ga poznali pred letom 2015,« je poudaril Schallenberg. Leta 2015 so namreč številne članice schengenskega območja zaradi migracijskih tokov začele uvajati nadzore na notranjih schengenskih mejah, odtlej pa so jih podaljševale, čeprav z drugimi argumentacijami in po drugih členih schengenskega zakonika. V tej luči je tudi zanimivo, da je Fajonova Schallenberga obvestila, da so v vladi ustanovili delovno skupino za odstranitev ograje na meji s Hrvaško. Zagotovila mu je, da bo Slovenija po odstranitvi ograje na južni meji varovala zunanjo schengensko mejo še naprej in da bo ta varna.
Nespremenjeno avstrijsko stališče o ADP
Drugo dolgoletno odprto vprašanje med državama je notifikacija Avstrijske državne pogodbe (ADP). Fajonova je ponovila, da bi si v Sloveniji želeli čim prej videti notifikacijo ADP, vendar to zaradi spremenjenih razmer v mednarodni skupnosti za zdaj ni na agendi slovenske vlade. Slovenska stran v dialogu z Avstrijo poudarja zagotavljanje pravic po 7. členu Avstrijske državne pogodbe za slovensko manjšino, je dejala in pristavila, da bo pred priglasitvijo nasledstva ADP treba v Sloveniji izpeljati ustrezne notranje postopke.
Avstrijski zunanji minister glede tega vprašanja ni postregel s spremenjenim avstrijskim stališčem. Schallenberg je sicer priznal Sloveniji interes, da poskrbi za dobrobit slovenske skupnosti v Avstriji, vendar je bil tudi precej neposreden glede morebitne slovenske notifikacije ADP. Ocenil je, da ima ADP kot pogodba omejeno mednarodnopravno veljavnost oziroma da Slovenija ne sodi med njene podpisnice. Ne glede na to, je pristavil Schallenberg, se v Avstriji počutijo zavezane pogodbo uresničevati. Pozivi za notifikacijo ADP v Sloveniji trajajo že vse od osamosvojitve, vendar pa se doslej še nobena vlada ni odločila za takšen korak. Notifikacijo ADP bi moral po predhodni odločitvi vlade potrditi državni zbor. Doslej se je že večkrat pojavila ocena, da je bila notifikacija ADP zamujena v času, ko se je urejalo pogodbeno nasledstvo nekdanje Jugoslavije.
Schallenberg je sicer ocenil, da je bilo v zadnjih letih na avstrijski strani veliko storjenega za pomoč slovenski manjšini, hkrati pa je dejal, da si avstrijska stran veliko obeta tudi glede dialoga nove slovenske vlade s predstavniki nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. Avstrija sicer že lep čas zagovarja stališče, da bi morala biti nemško govoreča skupnost priznana kot narodna manjšina. To je Slovenija doslej zavračala in očitno se to stališče uradne Ljubljane pod novo vlado ne spreminja. Fajonova je namreč izrazila zgolj pripravljenost za nadaljevanje dialoga za krepitev jezikovne in kulturne identitete nemško govoreče skupnosti v Sloveniji. »Obe skupini potrebujeta našo pomoč in zaščito,« je ocenil Schallenberg.
