Ta je obljubila, da bo poskrbela za vsakega prizadetega posameznika in za vsak prizadeti zaselek, zato so bila tudi pričakovanja ljudi velika. Že pred pol leta so šli naši novinarji na najbolj prizadeta območja pogledat, kako poteka obnova, in vajo smo zdaj ponovili ob prvi obletnici poplav.
In sklep? V ljubljanskih Sneberjah, ki so jih lanske poplave povsem opustošile, še vedno čakajo na državo, da predstavi trajno ureditev nasipov, ki je bila obljubljena že v začetku leta. V Medvodah so v zadnjem obdobju največjo oviro pri sanaciji predstavljali dolgi postopki potrjevanja projektov v državni tehnični pisarni (DTP); izvajalce za sanacijo več objektov imajo namreč izbrane že več mesecev, a pred potrditvijo projektov niso mogli začeti delati.
Stanje na terenu po ujmi smo preverili tudi pri Mariji Ermenc iz Šentjanža v občini Rečica ob Savinji. Leto dni po poplavi je razočaranje veliko, saj sta moževa starša od države dobila le malo povrnjene škode, strah pa zaradi del, ki po mnenju sogovornice potekajo prepočasi, ostaja.
Je pa zato v Škofji Loki leto dni po poplavah stanje na terenu razveseljivo: občinske ekipe delajo dobro in učinkovito, dela potekajo na več gradbiščih hkrati, marsikje pa se obnova že končuje.
Kamnik: Družina Šimunović še vedno brez doma
Občina Kamnik je lani doživela naravno nesrečo izjemnih razsežnosti, skoraj v celoti so bile poškodovane oziroma uničene doline Črne, Kamniške Bistrice, Bistričice in Tunjic. Hudourniki in manjši vodotoki so v teh dolinah zasuli in uničili lokalne ceste ter objekte ob njih, poškodovana je bila druga komunalna infrastruktura – prekinjene so bile vodovodne napeljave, kanalizacijsko omrežje, poškodovani vodohrani in mostovi. S poplavljenih območij so s helikopterjem ali peš s pomočjo gorske reševalne službe evakuirali 250 ljudi. Na ta območja so se nekateri vrnili, nekaterim pa so na kamniški občini morali ponuditi začasno nastanitev v stanovanjih v lasti občine Kamnik in pri zasebnikih.
Sprožilo se je več kot 250 plazov, eden večjih v Stahovici je na številki 13 popolnoma uničil večstanovanjsko hišo. Občina je vsem štirim družinam našla začasno nastanitev. Tudi družino Vedrana Šimunovića so nastanili v Termah Snovik, kjer so še danes.
»Nobenega konkretnega odziva in informacij nimamo ne od občine, še manj od tehnične pisarne. Vrniti se ne moremo, saj je bila naša hiša edina, ki jo je v občini plaz popolnoma uničil. Še včeraj, ko sem bil na parceli, kjer so od našega doma ostale le ruševine, so delavci gledali, kako namestiti zaščitno mrežo, saj škarpa ni varna,« pove Šimunović. Da je kanček ironije še večji, doda: »Pred dvema tednoma smo dobili zapisnik, da je podporni zid za našo nekdanjo hišo varen in da evakuacija ni več potrebna.«
Družina Šimunović ne razume, zakaj njihove družine ni na seznamu tehnične pisarne. »Tudi zato si ne moremo pomagati sami, pa čeprav imamo rešitev. Smo lastniki parcele. Na lastne stroške smo pridobili tako geološko kot geomehansko poročilo, da je na njej varno graditi stanovanjski objekt. Parcela se drži drugih že pozidanih. Vse, kar si želimo, je, da bi se parcela legalizirala in da bi si na njej lahko postavili dom. Želimo si ponovno zaživeti,« je povedal sogovornik in dodal, da so vsi trije polnoletni otroci prekinili študij in se zaposlili. »Vse, da bodo zmožni pomagati s krediti,« je dodal obupani Šimunović.
Medvode: Pričakujejo natančna navodila države
V Medvodah, kjer je škoda po najhujših poplavah v zgodovini občine ocenjena na dobrih 31 milijonov evrov, so v zadnjem obdobju največjo oviro pri sanaciji predstavljali dolgi postopki potrjevanja projektov v državni tehnični pisarni (DTP). Izvajalce za sanacijo več objektov imajo namreč izbrane že več mesecev, a pred potrditvijo projektov niso mogli začeti del. »Veseli smo, da smo julija dobili zeleno luč za sanacijo petih premostitvenih objektov oziroma manjših mostov v dolini Ločnice in za obnovo občinske stavbe. Ta mesec bo izvajalec začel tudi sanacijo vodovoda pod mostom na državni cesti čez reko Soro, v podpisu pa je še pogodba za dodatna manjša mostova in sanacijo poškodovanih odsekov na cesti v dolini Ločnice,« so pojasnili v uradu medvoškega župana Nejca Smoleta.
Kot so dejali, jim je država oktobra lani povrnila za dobrih 663.000 evrov intervencijskih stroškov, prejeli pa so tudi predplačilo za sanacijo škode v vrednosti dobrih 5 milijonov evrov. Ker so s pogodbami in odprtimi javnimi naročili že dosegli omenjeni znesek, pričakujejo natančna navodila države, na kakšen način bo občina lahko dostopala do preostalih 60 odstotkov vrednosti škode. »Po naših podatkih bomo z državo sklepali pogodbe za konkretne sanacije, pri čemer se nam poraja vprašanje, ali bomo morale občine zalagati sredstva za te investicije, saj bi bil to za nas zelo velik zalogaj,« so zaskrbljeni v županovem uradu. Poudarili so, da na področju sanacije vodotokov pričakujejo dolgoročne ukrepe države, ki bodo prebivalce Medvod zaščitili pred novimi poplavami.
Glede prestavitve lani hudo poplavljenega nogometnega igrišča na novo lokacijo na občini še vedno čakajo oceno DTP, premik igrišča pa bo odvisen tudi od tega, ali bodo projekt lahko financirali s sredstvi države, saj občina v tem času za to nima dovolj sredstev.
Ljubljana – Snebersko nabrežje: Leto preizkušnje in sodelovanja
Nabrežje v ljubljanskih Sneberjah so lanske poplave opustošile. Po začetnem brezupu sta se skupnost in občina izjemno angažirali in novo leto so prizadeti pričakali v prenovljenih domovih. Še vedno pa čakajo na državo, da predstavi trajno ureditev nasipov, ki je bila obljubljena že za začetek leta.
»Leto je naokoli in ta uničujoča poplava bo ostala dolgo v spominu. Bila sem presenečena, kako hitro se je vse zgodilo; po suhem sem šla do nasipa, čez nekaj minut, ko sem se vračala v naselje, pa je voda že drla in nosila vse pred seboj,« je dogodke izpred enega leta opisala Anita Lopojda iz Sneberskega nabrežja. Prvič smo jo srečali, ko je kot drugi sosedi brodila po mulju v dnevni sobi in se spraševala, ali bo hiše sploh mogoče obnoviti. In če jih bo, ali bodo za to imeli dovolj volje in denarja? A že prvi teden je prišla pomoč. »Ne bom pozabila vseh čudovitih prostovoljcev. Tudi sosedje smo si med seboj pomagali in se v nesreči povezali,« je povedala prebivalka. Prvi teden je bilo naselje neprehodno zaradi nagrmadenih odpadkov. Voka Snaga jih v tem naselju brezplačno odpeljala nekaj čez 530 ton.
»Spomnim se, da se je v vsem tistem razdejanju, v gorah odpada in zraku, polnem prahu, lepega dne pojavila mirna ženska. To je bila gospa Anita Ogulin. Vzela si je čas in obiskala prav vsakega prizadetega posebej. Potrpežljivo in pozorno je poslušala zgodbo, težave in potrebe vsakega,« je še posebej izpostavila odziv skupnosti. Ljubljanska občina se je aktivirala za pomoč tudi pri spodbujanju donatorjev v sklad in podizvajalcev, ki so ugodno in na ključ obnovili katastrofalno uničene domove. Najbolj ranljivim so financirali 75 odstotkov obnove, preostalim polovico. Nad koordinacijo pomoči in pravičnim razdeljevanjem sredstev je bdela nedavno preminula humanitarka Anita Ogulin.
Večina prebivalcev je že od novega leta na suhem zaradi lastnih naporov in občudovanja vrednega angažmaja prostovoljcev, številnih nevladnikov in ljubljanske občine. Država pa je bila bolj počasna. Naselje je obiskal predsednik vlade in prebivalcem obljubil, da bodo že januarja predstavili trajno protipoplavno ureditev porečja Save, dela naj bi se začela to poletje. »Strah je ostal. Ob vsakem močnejšem dežju se počutim tesnobno. Predstavniki države in stroke so nam na zadnjem obisku obljubili, da poleti začnejo gradnjo trajnega nasipa. Niso še začeli, upam, da bodo v kratkem,« je sporočila Anita Lopojda. Iz direkcije za vode so nam zagotovili, da je projektna rešitev v izdelavi, tokratni rok pa je september.
Škofja Loka: Še vedno brez treh največjih mostov
V Škofji Loki je leto dni po poplavah stanje na terenu razveseljivo: občinske ekipe delajo dobro in učinkovito, dela potekajo na več gradbiščih hkrati, marsikje se sanacija že zaključuje. »V dolini Hrastnice bo v teh dneh odprta prenovljena cesta z mostovi, ki so zgrajeni po novih standardih. To bo prva popolnoma prenovljena dolina od hudo prizadetih v naši občini, sanacija pa pospešeno poteka tudi v Bodoveljski grapi in Sopotnici,« so povedali v kabinetu škofjeloškega župana Tineta Radinje. Izpostavili so tudi opravljeno delo na širšem območju Luš, kjer so prav tako že odprti novi, varni mostovi.
Žal pa so v občini po enem letu še vedno brez treh največjih mostov, ki jih je odnesla Sora. »Pri Hudičevi brvi so dela že oddana, čakamo še zadnje mnenje direkcije za vode o zahtevanih novih višinah. V tesnem sodelovanju z zavodom za varstvo kulturne dediščine bo nato izvajalec začel dela in upamo, da bo brv do konca leta postavljena. Suški most je v projektiranju, enako brv pod Retečami. Takoj ko dobimo končane projekte in soglasje, se bo začela izvedba, predvidoma v prihodnjem letu. Denarja za to še nimamo, ga pa pričakujemo od države,« so povedali v županovem kabinetu. Od 21 poškodovanih mostov v občini jih je obnovljenih dobra polovica, ogromno skrb pa še vedno predstavljajo zemeljski plazovi, za katere so naročili elaborate in jih spremljajo. Od države so lani prejeli 40 odstotkov ocenjene vrednosti škode na cestah, mostovih in gospodarski javni infrastrukturi oziroma skoraj 8 milijonov evrov. Pričakujejo, da bo država sprostila še preostalih 60 odstotkov sredstev, ki so nujna za dokončanje sanacije.
Z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so prejeli sredstva za obnovo gozdnih cest v višini 40 odstotkov ocenjene vrednosti škode na gozdnih cestah (skoraj 442.000 evrov), preostali denar pa bodo predvidoma prejeli do septembra 2028 oziroma do zaključka sanacije gozdnih cest. Želijo si, da bi ministrstvo za kulturo prav tako zagotovilo dodatna državna sredstva za sanacijo kulturne dediščine, ki je bila na območju Škofje Loke močno poškodovana.
Gorenja vas – Poljane: Zatika se pri financiranju projektov rednega programa
Na 360 kilometrih občinskih cest v občini Gorenja vas – Poljane so po lanskem neurju našteli kar 210 plazov, številne ceste pa so bile neprevozne.
Škoda na infrastrukturi in javnih objektih je bila po poplavah ocenjena na 32 milijonov evrov. V tekočem letu bodo zato zaključili le najnujnejše sanacije, ki se nanašajo na plazove ter na uničeno cestno in vodovodno infrastrukturo.
Z ministrstva za naravne vire in prostor je občina prejela predplačilo v višini 40 odstotkov škode, sanacijska dela v prvi polovici leta pa so kljub dolgotrajnemu deževju dobro potekala. »Izvesti je potrebno 47 projektov sanacije. Glavnina dela že več mesecev intenzivno poteka, prve sanacije pa so že zaključene. Sedaj imamo poplačano tretjino del predprograma, realizacija na gradbiščih pa se približuje polovici in na višku gradbene sezone intenzivno napreduje. Vsa dela se bodo zaključila v predvidenem enoletnem roku,« so zadovoljni v tajništvu občine.
Kot so poudarili, pa se zatika pri financiranju projektov rednega programa sanacije, ki ga je vlada potrdila v maju, a zaradi birokratskih medresorskih zapletov na občini še niso prejeli pogodbe o sofinanciranju, čeprav je znano, da bo tudi te projekte potrebno zaključiti v tekočem letu: »Nadejamo se čim prejšnjega podpisa pogodb z ministrstvom, da bo tudi projekte rednega programa mogoče zaključiti v predvidenem roku.«
Večji izzivi v občini ostajajo tudi zaradi vprašanj o financiranju sanacij, načrtovanih v prihodnjih letih. Ob tem jih še posebno skrbijo velik obseg potreb pri sanacijah plazov in stranski vodotoki hudourniškega značaja, ki zaradi slabega vzdrževanja strug v dolinah povzročajo velike poplavne škode.
Šentjanž v občini Rečica ob Savinji: V občini Ljubno se vse dela prepočasi
Februarja, ko je od katastrofalne poplave minilo dobrega pol leta, smo stanje po ujmi preverili tudi pri Mariji Ermenc iz Šentjanža v občini Rečica ob Savinji, kjer sta bila hudo prizadeta moževa starša. A žal je leto dni po poplavi razočaranje veliko, saj sta od države dobila le malo povrnjene škode, strah pa zaradi del, ki po mnenju sogovornice potekajo prepočasi, ostaja.
»Gasilci so se lani komaj prebili do nas in pripeljali k nam v Šentjanž moževa starša, ki najprej nista želela iz svoje hiše. Vse jima je zalilo, uničilo, razbilo vrata, okna, odneslo kozolec, tudi živali so potonile. Še huje je bilo v Radmirju, pa pri Prodniku, kjer je imel moj brat čolnarno, ki jo je tudi odneslo,« je lansko grozoto povzela Ermenčeva, ki je bila v času poplave na dopustu. »Že po treh dneh sva se vrnila domov,« se spominja naša sogovornica, ki prizna, da je razočaranje nad državo med ljudmi veliko. »Mnogi so upali, da bodo kmalu vedeli, pri čem so. Tudi moj svak, možev brat, ki živi nasproti čolnarne Prodnik, kjer je še zdaj semafor, saj cesto ob Savinji še urejajo, je upal, da se bodo selili, pa jih ni na seznamu. Cesto pa tudi še kar urejajo. Ponekod so iz Savinje zvozili ogromno materiala, a če bi pred poplavo redno čistili strugo, se lanska poplava ne bi zgodila,« je prepričana Ermenčeva.
Dodaja, da se v občini Ljubno vse dela prepočasi. »V začetku leta, ko je bil skakalni praznik, so v Savinjo postavili bager, pa zdaj tudi, ko je praznik flosarjev. Vse zato, da bi bilo videti, kot da se na veliko dela, a v resnici se ne,« pove Marija Ermenc. Z možem sta od države prejela polovico manj denarja, kot je bila ocenjena škoda, še manj so od države do zdaj prejeli moževi starši, ki jim je voda uničila vse. »Denar sta dobila od centra za socialno delo in Radia 1,« še pove Ermenčeva. »Vem, da nič ne gre z danes na jutri, a država bi morala tistim, ki si želijo čim prej urediti bivanje, priskrbeti vsaj dokumente. Bodisi s temeljito obnovo hiš ali selitvijo drugam. Strah pa je ob vsakem dežju velik, saj nobeno deževje ni več normalno. Tudi če ne pada toča, z dreves dobesedno sklesti polovico sadja. Voda pa tudi dere iz vseh koncev in krajev. In vsem je jasno, da miru ne bo nikoli več. Zato bi po mojem država morala vse hudournike, tudi tiste, ki nimajo skoraj nič vode, potem pa ta nenadoma izbruhne na plan, popisati na novo in struge regulirati. To bi bila morda edina rešitev,« še meni naša sogovornica.
Opozori pa še na eno težavo. Da je državni koncesionar, podjetje Nivo, po mnenju mnogih privilegiran, medtem ko manjši izvajalci, ki bi delo opravili ceneje in hitreje ter enako kakovostno, dela ne dobijo.
