»S Slovenijo se moramo dogovoriti, da bo delala, kar mora in kar je že počela v preteklosti,« je dejal Matteo Salvini v zvezi s položajem migrantov v Furlaniji - Julijski krajini, ki je v Italiji vstopna točka za migrante s tako imenovane zahodnobalkanske migracijske poti.
Ob srečanju ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, ki je tedaj opravljala tudi naloge notranje ministrice, z italijanskim notranjim ministrom Matteom Piantedosijem v Stockholmu konec januarja so z notranjega ministrstva sporočili, da Slovenija in Italija vračanje oseb, ki so nezakonito prestopile mejo, izvajata na podlagi sporazuma o prevzemu oseb na državni meji, sklenjenega med obema vladama. Ministra sta tedaj ugotovila, da se ta sporazum izvaja. Notranji minister Boštjan Poklukar naj bi sicer ta četrtek odpotoval v Rim na srečanje s Piantedosijem.
Sodišče v Rimu je januarja 2021 razsodilo, da gre za nezakonito prakso
Po podatkih slovenskega notranjega ministrstva je Slovenija leta 2022 v Italijo vrnila 58 oseb, sprejela pa 65. Leta 2021 je bilo iz Slovenije v zahodno sosedo vrnjenih 30 oseb, sprejetih od tam pa 26. Še leto pred tem pa je Slovenija v Italijo vrnila 32 ljudi, sprejela pa jih je 1116.
Sodišče v Rimu je sicer januarja 2021 razsodilo, da gre za nezakonito prakso. V prvi tovrstni sodbi je ocenilo, da neformalna vračanja v Slovenijo sprožajo verižno reakcijo, saj slovenske oblasti migrante predajo hrvaškim, te pa jih vračajo v Bosno in Hercegovino. To pa po presoji sodišča predstavlja kršenje italijanske zakonodaje, italijanske ustave, listine EU o temeljnih pravicah ter omenjenega dvostranskega sporazuma s Slovenijo.
Zunanja ministra Tanja Fajon in Antonio Tajani sta o tem, kako bi lahko slovenska in italijanska policija sodelovali pri soočanju z nezakonitimi migracijami na zahodnobalkanski migracijski poti, zlasti po vstopu Hrvaške v schengen, letos govorila že večkrat. Slovenija je pripravljena sodelovati z Italijo pri zaščiti meje.
Na slovensko-italijanski meji sicer že nekaj časa delujejo mešane slovensko-italijanske policijske patrulje. Njihove dejavnosti med drugim vključujejo kontrolo vlakov, avtobusov in osebnih vozil, ki prečkajo mejo med državama. Za izboljšanje izmenjave informacij je Slovenija februarja v Rim poslala tudi policijskega atašeja.
Italija zaradi migracij razmišlja o razglasitvi izrednih razmer
Vlada v Rimu zaradi povečanih migracijskih tokov, s katerimi se sooča Italija v zadnjih dneh, razmišlja o uvedbi izrednih razmer. Odločitev o tem bi lahko sprejeli že na današnji seji sveta ministrov, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa. Vlada bi lahko izredne razmere razglasila že na današnji popoldanski seji sveta ministrov, so po poročanju Anse sporočili iz vladnih krogov. Na ta način bi bile predvsem južne dežele, ki so zaradi migrantov posebej prizadete, med njimi Sicilija in Kalabrija, deležne posebne podpore.
Do morebitne odločitve o izrednih razmerah prihaja po ponedeljkovem srečanju notranjega ministra Mattea Piantedosija in ministra za civilno zaščito Nella Musumecija. Slednji je za Radio Anch'io ukrep danes opisal kot »zelo verjeten scenarij«. Z uvedbo izrednih razmer naj bi med drugim poenostavili postopke za vzpostavitev novih sprejemnih centrov za begunce. »Doživljamo absolutno izredno stanje, ki močno obremenjuje državne strukture. Južne italijanske dežele same ne morejo obvladati teh izrednih razmer,« je dejal Musumeci.
Begunsko taborišče na Lampedusi je prenatrpano
Med prazničnim velikonočnim koncem tedna, od petka do ponedeljka, je na Lampeduso v več kot 40 čolnih čez Sredozemsko morje prispelo okoli 2000 migrantov, je v ponedeljek zvečer sporočila italijanska obalna straža. Med prebežniki je mnogo mladoletnih oseb. Begunsko taborišče na Lampedusi je prenatrpano, v njem je nastanjenih okoli 1800 ljudi, kar je štirikrat več od zmogljivosti.
Obalna straža je nato v bližini Sicilije in Kalabrije v dveh reševalnih operacijah prestregla ribiška čolna, na katerih je bilo skupno 1200 migrantov; na enem od njih je bilo 800 prebežnikov, na drugem pa okoli 400. Ob tem je v brodolomih ob Tuniziji in v malteških vodah umrlo 38 ljudi, 18 pa jih še vedno pogrešajo, je še poročala Ansa.
»Ključno je, da Evropa končno ukrepa. Leta je govorila, ne da bi mignila s prstom, in čas je, da dokažemo, da je EU res unija in da solidarnost z migranti ni le naloga Italije, Španije, Grčije ali Malte,« je pred sejo sveta ministrov dejal Salvini.
