Po prvih ocenah iz sredine julija bo letos sadja povsod manj. Svetovno združenje pridelovalcev jabolk in hrušk (WAPA) navaja, da bo svetovna pridelava jabolk znašala 78,4 milijona ton ali 4,3 milijona ton manj kot leto prej. Največ jabolk, 37,2 milijona ton, naj bi pridelali na Kitajskem, 4,6 milijona v Turčiji in 4,5 milijona ton v ZDA. Dobre tri odstotke manj jabolk kot lani, okoli 11,4 milijona ton, bodo po prvih ocenah pridelale tudi državne članice EU. To bo predvidoma četrti najnižji pridelek v zadnjih desetih letih. Največja evropska pridelovalka jabolk je Poljska, ki z njimi preplavlja evropski trg. Lani so jih pridelali 4,5 milijona ton, vendar jih je okoli 250.000 ostalo na drevesih, letos naj bi jih imeli 3,9 milijona ton. Poljski na drugem mestu po količini pridelanih jabolk sledi Italija, tretja je Francija in četrta Nemčija.
Skromna samooskrba
Pri hruškah so zaradi ekstremnih vremenskih dogodkov napovedi še slabše, saj naj bi bilo pridelka v EU 1,7 milijona ton ali slabih trinajst odstotkov manj kot v letu 2022. To bo drugi najnižji pridelek v zadnjem desetletju. Te podatke so predstavili na nedavnem sadjarskem posvetu, ki ga je v sklopu kmetijsko-živilskega sejma Agra v Gornji Radgoni organiziralo Združenje za sadjarstvo pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Vesna Miličić, sekretarka tega združenja, je poudarila, da bodo na letošnji pridelek sadja vplivali vreme, draženje energentov in gnojil ter škodljivci, ki še bolj napadajo in tudi novi se pojavljajo. Stopnja samooskrbe s sadjem je bila v Sloveniji v letih od 2017 do 2021 od 14 do 47 odstotkov, lani pa je po začasnih podatkih znašala skrb vzbujajočih 29 odstotkov. Leta 2022 smo uvozili 380.000 ton sadja, od tega 65 odstotkov svežega, največ banan, citrusov in jabolk.
V Evropi je zaznati tudi trend zniževanja sadjarskih površin. V 27 državah članicah je 479.000 hektarjev nasadov jablan, od tega jih je v Sloveniji zgolj dva tisoč hektarjev, v dobrih letih pa pridelamo približno 50.000 ton jabolk ali 25 ton po hektarju. »Veste, kam je šla Evropa? Južni Tirolci pridelajo 60 ton jabolk na hektar. Hvala bogu jih imate toliko tudi nekateri slovenski sadjarji, vendar vas je takih zelo malo. Tisti, ki boste hoteli sadjariti, če v nekem normalnem letu nimate povprečja okoli petdeset ton pridelka na hektar, nehajte. Posekajte. Osnovni problem je pri nas. Tisti, ki znate pridelati, boste lepo šli skozi,« je bil oster dr. Franc Štampar, dolgoletni profesor na katedri za sadjarstvo, vinogradništvo in vrtnarstvo ljubljanske biotehniške fakultete.
Ruski embargo
in naravne nesreče
Mnogi navzoči se z njim niso strinjali. Boštjan Kozole, predsednik združenja za sadjarstvo pri živilski zbornici in direktor Evrosada, je nanizal ključne razloge za po njegovem kritične razmere v panogi. »Začelo se je s šokom avgusta 2014, z ruskim embargom, ki je popolnoma spremenil utečene tržne poti, še zlasti zaradi Poljske. Potem nas je, izrazito Slovenijo, doletelo pet uradno priznanih naravnih nesreč: tri pozebe, lanska suša in tudi letos glede pozebe ne bo nič veliko boljše. Težave so povzročali tudi geopolitične razmere, od brexita do covida, enormni dvigi cen transporta, energentov, vojna v Ukrajini, podnebna kriza ...« je poudaril Kozole.
Dopolnil ga je Robert Veberič, profesor za sadjarstvo na ljubljanski biotehniški fakulteti. »Lani nas je skoraj sežgalo in letos skoraj utopilo. To vpliva tudi na poslovne rezultate, na slabše cvetenje in slabšo oplodnjo,« je dejal. Slovenske sadjarje skrbi tudi zavajanje potrošnikov pri poreklu sadja. »Pripeljejo ga iz Poljske in ga prodajajo kot slovensko,« je opozoril Kozole in Nadjo Škrk, vodjo sektorja za nadzor hrane v upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, vprašal, koliko nadzorov porekla sadja opravijo. Odgovorila mu je, da so največja težava obcestni prodajalci sadja in zelenjave. »V preteklostih smo pri njih dostikrat zaznali kršitve porekla. Toda sami so ugotovili, da jih prepogosto obiščemo, zato se je, kar zadeva poreklo, število kršitev zmanjšalo,« je inšpekcijsko plat zgodbe predstavila Škrkova.
