»To je prva raziskava te kakovosti na svetu, ki odgovarja na to specifično klinično vprašanje,« je bil včeraj ponosen Faris Mujezinović, predstojnik oddelka za perinatologijo UKC Maribor. »Izvajanje takšnih raziskav izboljšuje kakovost kliničnega dela na vseh ravneh in za vse paciente, ki se zdravijo na oddelku. Z našo raziskavo smo prebili led,« je dodala Veronika Anzeljc, specialistka ginekologije in porodništva UKC Maribor.
Dandanes približno vsaka četrta porodnica pred porodom dobi zdravilo, ki sproži popadke, delež tovrstnih porodov je v porastu. Pri približno vsaki deseti porodnici se pojavi razpoka plodovnih ovojev in plodovnica odteče, popadkov pa (še) nima. Večina sicer dobi naravne popadke najkasneje v 24 urah, a vsaka ura čakanja povečuje tveganje vnetja maternice. »Nove raziskave kažejo, da je aktiven pristop boljši,« poudarja ginekologinja.
Pri tej skupini porodnic so se porodničarji znašli v dilemi. Od leta 2020 se je namreč uveljavila uporaba tako imenovanega vaginalnega dostavnega sistema. Prek posebnega trakca se počasi in nadzorovano sprošča učinkovina dinoproston, kar poenostavlja postopek sprožanja poroda, zmanjša potrebo po vaginalnih pregledih in vstavljanju tablet ter posledično zmanjšuje tveganje okužb.
V študiji sodelovalo
več kot dvesto porodnic
Vendar ta najsodobnejši način odmerjanja zdravila za sprožanje popadkov, ki ga je razvilo švicarsko podjetje Ferring Pharmaceuticals, ni registriran za uporabo pri porodnicah, ki jim je plodovnica odtekla, maternični vrat pa se še ni začel odpirati. Varnost in učinkovitost naprave ni bila zadostno raziskana. To neznanko so hoteli odpraviti na mariborskem oddelku za perinatologijo. »Hoteli smo dokazati, da je zdravilo varno in učinkovito,« pravi Veronika Anzeljc. Pod njenim vodstvom so od marca 2021 do konca lanskega avgusta 2022 izvajali randomizirano klinično študijo, ki je prva na svetovni ravni pridobila podatke najvišje kakovosti o koristnosti in varnosti sprožanja porodov z omenjeno napravo.
V študiji je prostovoljno sodelovalo nekaj več kot 205 odraslih porodnic, ki so rojevale med 37. in 41. tednom nosečnosti. Vodja raziskave je zelo zadovoljna, da so dobili tako veliko število sodelujočih nosečnic, saj so zbrani podatki posledično zelo kakovostni. Nosečnice so sodelovale prostovoljno ob predhodni seznanitvi in nobena, ki so jo povabili, ni zavrnila sodelovanja. Polovica jih je prejela pripomoček, polovica tableto.
Rezultati so bili ta mesec objavljeni v ugledni reviji Journal of Clinical Medicine. »Delež carskih rezov je bil v obeh skupinah nižji od pričakovanega, prav tako je bila nizka stopnja zapletov,« je ugotovitve povzela avtorica študije. To kaže, da je tudi vaginalni dostavni sistem varna in učinkovita metoda sprožitve poroda pri razpoku, je pojasnila in dodala, da je to prva raziskava na svetu, ki je neposredno primerjala omenjeni metodi. Na podlagi študije je zdaj mogoče sprožiti popadke na sodoben način tudi pri nosečnicah s predčasnim razpokom plodovih ovojev. To se pojavlja v povprečju pri okoli desetih odstotkih nosečnic v zadnjem tednu nosečnosti in pri okoli 30 odstotkih nosečnic v zgodnejšem obdobju.
Desetletja je med porodničarji obstajal dvom o varnosti umetnega sprožanja popadkov pri porodnicah z bojaznijo, da povečajo tveganje carskega reza. Šele leta 2018 objavljena obširna študija je dokazala nasprotno. Ne le da je sprožanje popadkov varno za plod in porodnico, umetno sprožen porod v 39. tednu je celo varnejši kot čakanje na naravne popadke.
