Jutri in v soboto bodo potekali informativni dnevi, ki se po dveh letih epidemije in izvedbe na daljavo spet vračajo v prostore srednjih šol in fakultet. Za bodoče študente bo v prihodnjem študijskem letu na voljo skupaj 19.792 mest za vpis v prvi letnik rednega in izrednega študija, od tega večina, 16.643 vpisnih mest, za državljane Republike Slovenije in držav članic EU.
Nekaj več vpisnih mest kot lani je med drugim na voljo na področju psihologije, radiološke tehnologije, dentalne medicine, kemije, kemijske tehnologije in prava. Na Univerzi v Ljubljani so število vpisnih mest v univerzitetnem študijskem programu psihologija na filozofski fakulteti povečali z dosedanjih 60 na 90 mest, v visokošolskem strokovnem študijskem programu radiološka tehnologija pa s 40 na 60 mest. Na mariborski univerzi so prav tako – na željo vlade – povečali število vpisnih mest v univerzitetnem študijskem programu psihologija s 35 na 50, poleg tega pa tudi na primer na dentalni medicini, in sicer z dosedanjih 20 na 24 mest.
Povečanje vpisnih mest za radiologe in psihologe je sicer zahtevala vlada. Spomnimo, da je premier Robert Golob s seje vlade konec januarja nepričakovano umaknil obravnavo soglasja k objavi razpisa za vpis na fakultete in zahteval povečanje vpisnih mest v nekaterih študijskih programih – podobno kot je leto pred tem storil njegov predhodnik Janez Janša. Včeraj se je Golob sestal z rektorjem Univerze v Ljubljani in predsedujočim rektorski konferenci Gregorjem Majdičem, ki je potrdil, da sta s premierjem spregovorila tudi o problematiki razpisov in vpisnih mest. »Pogovarjali smo se, da je treba takšne stvari v prihodnje delati bolj strateško in se pogovarjati prej. Zato smo predlagali, da bi že letos spomladi organizirali širšo družbeno razpravo o tem, kako se univerze odzivajo na družbene potrebe,« je dejal Majdič. »Del tega problema je sicer tudi to, da so slovenske univerze še vedno podfinancirane, tako v primerjavi z zahodnoevropskimi kot vzhodnoevropskimi,« je dodal. Če oziroma ko bo vlada izpolnila obljubo o povečanem financiranju visokega šolstva, se bodo univerze po besedah Majdiča lažje tudi same odzivale na potrebe družbe, med drugim pri oblikovanju novih študijskih programov in načrtovanju vpisa, ki mora, kot je poudaril rektor, ostati del avtonomije univerz.
Diskriminacija poklicnih maturantov?
Po objavi razpisa za vpis za prihodnje študijsko leto so na ljubljanski univerzi opozorili tudi na to, da so se vpisni pogoji za nekatere univerzitetne študijske programe spremenili tako, da se vanje ne bodo mogli več vpisati dijaki s poklicno maturo. Spremembo je, kot so povedali na univerzi, v postopku akreditacije od njih zahtevala Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis), ki je akreditacijo Univerze v Ljubljani pogojevala s spremembo vpisnih pogojev.
Jabolko spora je interpretacija 38. člena zakona o visokem šolstvu, ki govori o prehajanju med srednjo šolo in univerzitetnim študijem. Nakvis pričakuje večje zagotavljanje vertikalne povezanosti med univerzitetnim študijem in srednješolsko izobrazbo kandidata – to pomeni, da se posamezni dijaki s srednjih strokovnih šol ne bodo mogli več vpisati v želeni univerzitetni program, ker z vidika vsebine programa nista na istem oziroma povezanem področju.
Na ljubljanski univerzi menijo, da je takšno razumevanje zakonodaje neprimerno in diskriminatorno. Prorektorica za študijske in študentske zadeve Ksenija Vidmar Horvat je na včerajšnji novinarski konferenci dejala, da nimajo natančnih podatkov o številu študijskih programov, kjer vpis s poklicno maturo ne bo več mogoč. »Smo v kontaktu s srednjimi šolami in jih prosimo, da nas obveščajo o tem, kje zaznavajo težave,« je dejala. »Predvidevamo sicer, da teh dijakinj in dijakov ne bo veliko. Vendar ne gre za število. Gre za načelo pravičnosti. Vsak dijak ali dijakinja, ki ostane pred vrati univerze zaradi spremenjenih pogojev, ki ne veljajo enotno za vso Slovenijo, je za nas izgubljen študent ali študentka,« je dodala. x
