Notranji minister Boštjan Poklukar in vlada sta pohitela in ekspresno imenovala novega generalnega direktorja policije s polnim mandatom. To je pričakovano postal aktualni vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Senad Jušić. Da utegne vlada z imenovanjem Jušića pohiteti, so naši sogovorniki blizu policije napovedovali že pred dnevi, saj je Jušićev protikandidat Boštjan Lindav prek svojega odvetnika sporočil, da bo odločitev uradniškega sveta, ki je prižgal zeleno luč obema kandidatoma, izpodbijal na upravnem sodišču. Meni namreč, da Jušić ne izpolnjuje zakonskega pogoja vodstvenih izkušenj. Ker bi lahko hkrati s tožbo zahteval tudi začasno zadržanje odločitve uradniškega sveta, se je vladi mudilo.
Vprašljive izkušnje in stranpoti
Kljub temu da poslovnik o delu posebnih natečajnih komisij določa istočasno obveščanje kandidatov in ministra, Lindav sklepa uradniškega sveta o primernosti kandidatov še ni prejel, vlada pa je Jušića že imenovala, s čimer je postopek izbire novega generalnega direktorja policije zaključen. Lindav bo odločitev uradniškega sveta in vlade vseeno lahko izpodbijal, do pravnomočne sodniške odločitve pa bo viselo v zraku, ali je prvi policist v državi imenovan povsem v skladu z zakonom.
Dilema o (ne)zadostnosti Jušićevih vodstvenih izkušenj se vleče že vse od njegovega imenovanja za vršilca dolžnosti. V preteklosti je opravljal naloge pomočnika komandirja koprske policijske postaje, nato pa je bil še pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije na koprski policijski upravi. V nobenem od teh primerov ne gre za vodstveni položaj, za katerega bi mu pripadal tudi položajni dodatek, funkcija generalnega direktorja policije pa terja osem let izkušenj na vodstvenih mestih. Toda na notranjem ministrstvu so ves čas vztrajali pri ohlapnejši definiciji vodstvenih izkušenj, po kateri se ne upoštevajo zgolj izkušnje na delovnih mestih, ki so po aktu o sistemizaciji določena kot vodstvena, temveč tudi na takšnih delovnih mestih, kjer gre »po naravi stvari« za vodilna delovna mesta. Tudi komisija uradniškega sveta se je nazadnje strinjala, da Jušić vendarle ustreza razpisnim pogojem.
Formalnih ovir za imenovanje Jušića tako ni bilo več, zaupanja notranjega ministra Poklukarja pa očitno niso zamajale niti Jušićeve pretekle stranpoti – izplačilo neupravičenih dodatkov med epidemijo, sporne okoliščine zasega kokaina na Primorskem in izginotje osumljenca, domnevno laganje na sodišču.
Najprej zavlačeval, nato hitel
Poklukar je novega prvega policista s polnim mandatom iskal v dveh hitrostih. Ko je takoj po prevzemu notranjega resorja na čelo policije februarja začasno postavil Jušića, je najprej tri mesece zavlačeval z objavo razpisa za generalnega direktorja policije. Takrat je namreč še nameraval spremeniti policijsko zakonodajo in z njo omogočiti, da bi se za vodenje policije lahko potegovali tudi drugi varnostni strokovnjaki, tožilci, sodniki … Na ministrstvu so takrat po hitrem postopku pripravili predlog novele zakona, vendar je Poklukarjev projekt propadel. Do konca maja je obupal in objavil razpis po stari zakonodaji, kmalu pa je postalo jasno, da je njegov favorit Jušić, ki je vmes tudi pospešeno kadroval po vodilnih položajih v policiji.
Te dni se je Poklukarju bistveno bolj mudilo. Zaradi napovedane Lindavove tožbe je Jušićevo imenovanje vladi predlagal že na prvi redni seji vlade po odločitvi uradniškega sveta. Hkrati so si na notranjem ministrstvu in vladi privoščili skrivalnice ter še v sredo popoldne niso želeli odgovoriti na vprašanje, ali bo vlada Jušićevo kandidaturo obravnavala že na četrtkovi seji. Jušića so podpirali tudi pri odzivanju na razkritja o njegovih spornih ravnanjih v preteklosti. Poročanje medijev so javno označevali za lažna in zlonamerna, čeprav so bila povsem korektna.
