»Ocenjujemo, da je trenutna višina premije 35 evrov za obvezni zdravstveni prispevek prenizka glede na medicinsko inflacijo, ki je okoli devetodstotna,« je prejšnji teden povedala direktorica Tatjana Mlakar, generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). K temu je dodala: »Predvidevamo, da bi se morala povečati vsaj za deset evrov.« Ocena generalne direktorice je nemudoma ustvarila napetost med zdravstveno blagajno in vlado, nato je ZZZS sporočil, da niso predlagali dviga premije. Ali direktorica še vztraja pri svoji oceni?
Direktorico so narobe razumeli
»Dejstvo je, da je obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov prenizek,« odgovarja vodstvo zdravstvene blagajne, »vendar se je zdravstvena politika odločila, da ga ne poviša, temveč da zagotovi transfer iz državnega proračuna v višini 136 milijonov evrov.« V vodstvu ZZZS si obenem prizadevajo omiliti odmevno oceno direktorice. »Podana je bila v konkretnem kontekstu izrecnega hipotetičnega novinarskega vprašanja,« odgovarjajo. Njen odgovor naj bi bil nato napačno razumljen, in sicer »kot da ZZZS predlaga tovrstno povišanje, čeprav o tem na skupščini ni bilo govora«.
Izjavo je potemtakem napačno razumel tudi predsednik vlade Robert Golob. »Zakaj danes zdravstvena blagajna iz tega dela medijsko zgodbo, zakaj straši ljudi, da bo treba dvigniti to ceno s 1. januarjem prihodnje leto, je znano samo njim,« je dejal v državnem zboru. »Ne potekajo aktivnosti za povišanje prispevka. ZZZS zato v zvezi s tem ni izvajal 'medijske zgodbe', pač pa so nekateri mediji napačno razumeli citirano izjavo.«
Kaj je hotela sporočiti direktorica?
Kaj je direktorica hotela sporočiti z oceno, da je premija prenizka za deset evrov? Na to vprašanje je ZZZS spisal daljše pojasnilo. V njegovem ospredju je projekcija poslovanja ZZZS v prihodnjem letu, v skladu s katero naj bi zavod posloval uravnoteženo, ker bo primanjkljaj v celoti pokril 420-milijonski transfer iz državnega proračuna (v tem transferju je zajetih tudi 136 milijonov evrov, ki naj bi pokrili primanjkljaj zaradi prenizke premije obveznega zdravstvenega prispevka).
V vodstvu zdravstvene blagajne so izračunali, da se napoved o uravnoteženem poslovanju v letu 2024 ne bo udejanjila. Zdaj je predviden primanjkljaj. »Za uravnoteženo poslovanje bo prihodnje leto treba nakazati večji znesek iz državnega proračuna ali pa sprejeti druge zakonske ukrepe na ravni vlade in državnega zbora,« zato poudarjajo v ZZZS.
Kakšne rešitve ima v tej situaciji Golobova vlada? »Višine premije iz političnih razlogov ne more dvigniti, ker je prav napoved zavarovalnic o dvigu premij sprožila ukinitev dopolnilnega zavarovanja,« odgovarja Samo Fakin, nekdanji minister za zdravje in direktor ZZZS. Nova ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je v svoji predstavitvi dejala, da najbolj sistemski pristop vidi v prelitju novega obveznega prispevka v prispevno stopnjo in nato zvišanje prispevne stopnje. »Pri dvigu prispevne stopnje bodo zagotovo skočili v zrak delodajalci,« je prepričan Fakin. Po njegovih besedah bi bila boljša alternativna rešitev dvig ali uvedba novih trošarin: na tobak, alkoholne in sladke pijače, na plastiko. Skratka na vse, kar škodi zdravju.
Zavarovalne pogodbe
bodo razvezane
S 1. januarjem zavarovalnice ne bodo več izvajale dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj v okviru slovenskega javnega zdravstvenega sistema, istega dne bodo razvezane vse zavarovalne pogodbe. »Prenosov ni,« zato poudarjajo v zavarovalnici Generali, »namesto premije bomo vsi zavezanci za doplačila morali plačevati obvezni zdravstveni prispevek.«
»Trenutno poteka usklajevanje celovite rešitve za prenos podatkov pogodb dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na ZZZS. Zaradi večje zahtevnosti tehnične izvedbe procesa so nekateri vidiki še odprti,« je sporočila Vzajemna. V nedavnem sporočilu za javnost je zapisala, da izračuni ZZZS potrjujejo izračune aktuarjev, po katerih trenutna premija dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne pokrije stroškov doplačil za zdravstvene storitve iz naslova dopolnilnega zavarovanja. Po njihovem prepričanju postaja jasno, da so bili sprejeti ukrepi nedodelani. »Žalosti nas, da vlada v oblikovanje predlogov ne vključuje zavarovalnic kljub naši pripravljenosti na sodelovanje,« so dodali.
