Civilna iniciativa Glas ljudstva je danes predstavila začetek kampanje Ustavimo rušenje javnega zdravstva. Kot so zapisali v peticijo, pod katero so do zdaj zbrali več kot 3000 podpisov, verjamejo, da so družinski zdravniki zelo obremenjeni, vendar bi morali rešitev za to iskati v vsebinskih in organizacijskih spremembah in ne v odklanjanju bolnikov. S kampanjo želijo vse deležnike opozoriti in spodbuditi k aktivnemu iskanju rešitev za iskanje kakovostne zdravstvene oskrbe v okviru javnega sistema za vse, je dejala Katarina Rotar iz Slovenske filantropije. Trenutno je brez izbranega osebnega zdravnika namreč 130.000 prebivalcev, situacija pa se je v zadnjem obdobju še poslabšala, predvsem v Ljubljani, kjer je Zdravstveni dom (ZD) Ljubljana zapustilo več družinskih zdravnikov. Zagotovitev dostopa do družinskega zdravnika je le ena od njihovih zahtev, med drugim zahtevajo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in ustavitev »vseh procesov, kjer se javna sredstva stekajo v zasebne žepe«, je dejal Jaša Jenull iz iniciative. Kot je še povedal Jenull, Pravna mreža za varstvo demokracije pripravlja tožbo v imenu pacientov, ki plačujejo zdravstveno zavarovanje, a nimajo dostopa do zdravstvenih storitev.
Metanje peska v oči
Po oceni nekdanjega ministra za zdravje Dušana Kebra se obljube, ki so jih po volitvah dale koalicijske stranke na področju zdravstva, ne uresničujejo. Ob tem se nezavidljivo stanje za zaposlene v zdravstvenih domovih ne izboljšuje, zato bodo finančne injekcije za javno zdravje še hitreje odtekale v zasebno zdravstvo. »Zato smo ogorčeni nad izjavo ministra za zdravje, ki pravi, da odtoka javnih zdravnikov v zasebni sektor ni več mogoče ustaviti, ogorčeni smo nad tem, da pravi, da bo mogoče stanje izboljšano čez eno leto. Ogorčeni smo nad tem, da vodstva zdravniških organizacij organizirajo stavko za boljše plače zdravnikov, ki imajo že zdaj najvišje plače,« je še dejal Keber. Ambulante za bolnike brez izbranega zdravnika so po njegovi oceni pesek v oči, saj je težko verjeti, da bodo isti zdravniki, ki danes odklanjajo bolnike, za te iste skrbeli enako, kot da bi bili njihovi izbrani zdravniki. Kritična do trenutnega stanja sta bila tudi Biserka Marolt Meden iz Srebrne niti in sekretar skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik.
Izsiljevanja ne bodo pozabili
Stanje z zdravniške perspektive je pokomentiral Janez Jančar. Po njegovi oceni je napovedana stavka zdravniškega sindikata Fides kljub nedavnemu dogovoru o zvišanju plač predvsem mladim zdravnikom dejanje brez primere in izsiljevanje države, ki se ni ustrezno ostro odzvala. »Žal sklicevanje na zdravniško etiko med neredkimi mojimi poklicnimi kolegi vzbuja v najboljšem primeru le pomilovalno nasmihanje. Zdravniška stavka deluje kot cinično mahanje z rdečo cunjo pred očmi prizadete javnosti, ki tega zlepa ne bo pozabila,« je dejal. Kritičen je tudi do koalicije, ki bi morala najprej zamenjati nekompetentnega ministra za zdravje in na to mesto imenovati osebo z dobrim poznavanjem zdravstva, tako javnega kot zasebnega in hibridnega.
Na pobudo so se že odzvali pri Zdravniški zbornici Slovenije: »Predlogi za še dodatno obremenitev preostalih družinskih zdravnikov stopnjujejo pritiske, zaradi katerih je delovna mesta v največjem slovenskem zdravstvenem domu v zadnjih dveh letih zapustila dobra tretjina ali skoraj 40 družinskih zdravnikov, in gredo torej v povsem nasprotno smer od predlaganih rešitev. Zavzemanje za takšno idejo pomeni spodbujanje dodatnih odhodov in še več oseb brez oskrbe v javnih zdravstvenih zavodih.« Rešitev vidijo v razbremenitvi nezdravniških nalog, učinkovitem vodenju javnih ustanov ter zagotavljanju konkurenčnih pogojev dela.
