Med zadnjimi, tik pred potekom petkovega delavnika, je glavni odbor sindikata Fides sporočil, da so se vendarle odločili podpisati aneks h kolektivni pogodbi za zdravnike in zobozdravnike v okviru plačne reforme. To so storili zato, ker vsebuje v stavkovnih pogajanji dogovorjene rešitve za zasedbo novih delovnih mest starejših zdravnikov brez specializacije z licenco in starejših specialistov.

Fides se je s podpisom aneksa uvrstil v večinsko skupino reprezentativnih sindikatov, ki so včeraj podpisali kolektivne pogodbe in druge dokumente za uveljavitev reforme sistema plač v javnem sektorju. »Danes je zgodovinski dan. Vlada in socialnim partnerjem je uspelo skleniti dogovor o plačnem sistemu,« je bil zadovoljen predsednik vlade Robert Golob. Po njegovem prepričanju je razplet še posebej pomemben tistim, ki so doslej bili uvrščeni v plačne razrede pod minimalno plačo.

1253,90 evra bo najnižja osnovna bruto plača na novi plačni lestvici 8821,04 evra bruto bo znašala najvišja.

Pogodbe je podpisal tudi drugi steber

Do takrat je krovno kolektivno pogodbo podpisalo najmanj 32 od skupno 46 sindikatov. Med njimi so bili tudi sindikati iz drugega stebra, ki med drugim zastopajo vojake, policiste, občinske redarje, poklicne gasilce in so v začetku tedna še zavračali parafiranje dokumentov. V prihodnjih dneh bo pogodbo podpisal tudi sindikat zaposlenih v pravosodju.

»Če bo svet še stal, 1. januarja 2025 stopi v veljavo nov plačni sistem,« je bil melodramatičen sindikalni pogajalec Branimir Štrukelj. »Prve izboljšane plače bodo v začetku februarja, z vsemi učinki, ki jih dvig osnovnih plač ima na dodatke, na delovno uspešnost in na vse drugo.«

Najnižja osnovna bruto plača bo s 1. januarjem 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto. Iz dostopnih simulacij preslikav delovnih mest na novo plačno lestvico, ki jih je opravilo ministrstvo za javno upravo, izhaja, da bo v plačnih skupinah (brez direktorjev in funkcionarjev), povprečni dvig plač 19-odstoten. Povprečen javni uslužbenec bo prejemal okoli 380 evrov bruto več na mesec. Zviševanja se bodo uveljavljala postopoma do 1. januarja 2028. Strošek reforme je ocenjen na 1,4 milijarde evrov.

»Če sem ob sprejemanju zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju rekel, da gre za hišico iz kart, lahko danes ugotovimo, da smo to hišico uspeli v teh zaključnih pogajanjih utrditi in pripeljati do zaključka,« je rekel vodja druge sindikalne skupine Jakob Počivavšek. Sklenjen dogovor je ocenil kot dober. Izpostavil je ureditev nove plačne lestvice, na kateri nihče ne bo imel plače nižje od minimalne, ter določbo, da se bodo plače vsakoletno (delno) usklajevale z inflacijo in to ne bo več prepuščeno vsakokratnemu dogovoru. Pohvalili je še razrešitev problematike uravnilovke v spodnji tretjini plačne lestvice, ki je še pred kratkim delovala neizvedljiva.

vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj - Podpis sporazuma med vlado in stavkajočimi sindikati javnega sektorja 2012 - sporazum med drugim predvideva 8-odstotno znižanje plač javnih uslužbencev, odpravo plačnih nesorazmerij ter umik normativov v šolstvu iz zakona za uravnoteženje javnih financ.//FOTO: Jaka Gasar

Najnižja osnovna bruto plača bo 1253,90 evra, najvišja 8821,04 evra bruto. Arhivska fotografija: Jaka Gasar

Niso se še dogovorili o vsem

Pogajalsko delo še ni končano. Včeraj so namreč podpisali tudi dogovor, na podlagi katerega se bodo lotili priprave nove metodologije vrednotenja delovnih mest, v prihodnjem letu morajo oblikovati še kriterije za določitev delovne uspešnosti. Aktiven ostaja tudi Fides. Sporočil je, da podpis aneksa nikakor ne pomeni prekinitve stavke. »S stavkovnimi aktivnostmi bomo nadaljevali za dosego ostalih ciljev iz prvotnih in razširjenih stavkovnih zahtev. Tako tudi uvrstitve delovnih mest v plačne razrede štejemo kot neusklajene,« je sporočil. 

Priporočamo