V okviru omejevalnih ukrepov oziroma sankcij proti Rusiji so države članice EU zamrznile že za 24,1 milijarde evrov premoženja, slovenski delež pri ukrepih pa za zdaj ostaja skromen. »Slovenija je zamrznila finančna sredstva v višini 6.332.629 evrov. V vseh primerih je šlo za zamrznitev sredstev in ne za zamrznitev gospodarskih virov,« so nam včeraj pojasnili na zunanjem ministrstvu. Med finančna sredstva po uredbi Sveta EU sodijo gotovina, denarne terjatve, depoziti, vrednostni papirji, obresti, kreditna pisma in druga sredstva, gospodarski viri pa – če poenostavimo – pomenijo preostalo premoženje, ki niso finančna sredstva, vendar pa je z njim mogoče priti do finančnih sredstev, blaga ali storitev. Med gospodarskimi viri so tako tudi premičnine in nepremičnine.
Informacijo, da je tudi Slovenija med državami, ki so zamrznile rusko premoženje, je med svojim obiskom v Sloveniji Dnevnikovemu novinarju Alešu Gaubetu v intervjuju, ki ga boste lahko jutri prebrali v prilogi Objektiv, razkril evropski komisar za pravosodje Didier Reynders.
»V Sloveniji je bilo zamrznjene za 6 milijonov evrov lastnine. To ni veliko. Večje skrbi imamo z drugimi državami članicami. Bil sem v Grčiji in na Malti, kjer so denimo zamrznili zgolj za 200.000 evrov lastnine, in jih prosil, naj zadeve še enkrat preverijo. Na Cipru so denimo zamrznili za več kot 100 milijonov evrov sredstev, a ker imajo toliko lastnikov zlatih potnih listov, sem jih prosil, naj številke o zamrznjenem premoženju ponovno preverijo. Po mojem obisku tamkajšnji minister za finance zdaj že razlaga, da je morda takšnega premoženja za več kot milijardo evrov,« pravi evropski komisar za pravosodje Didier Reynders in dodaja, da so v ZDA medtem zamrznili za devet milijard evrov premoženja, v Švici pa za 7,5 milijarde frankov (7,72 milijarde evrov).
Denar naj gre Ukrajini
Reynders poudarja, da bi pri evropski komisiji radi zagotovili, da bo Rusija plačala za obnovo Ukrajine in vojno škodo. Zamrznjeno premoženje v višini 24,1 milijarde evrov je sicer zgolj administrativni ukrep, s katerim niso prenesli lastninskih pravic. Bi pa bilo tudi to mogoče, če bi bilo zamrznjeno premoženje povezano s kaznivimi dejanji. »Če je na to lastnino vezan kakšen prestopek, denimo korupcija ali pranje denarja, je mogoče prek sodstva to lastnino zaseči in denar predati Ukrajini. Na seznam kaznivih dejanj v EU smo vključili tudi kršitev sankcij proti Rusiji, decembra pa smo predlagali še uredbo za harmonizacijo vseh definicij kršitve sankcij. S tem želimo zagotoviti, da bi lahko zasegli premoženje, če bi prišlo do poskusa kakšnega oligarha ali entitete na sankcijskem seznamu, da se prepiše lastnina, bančni račun ali jahta na kakšnega družinskega člana ali kakšno bolj kompleksno strukturo. Zamrznili smo tudi za več sto milijard evrov finančnih transakcij. S tem denarjem finančne institucije ustvarjajo določene dobičke. Belgija se je recimo odločila, da bo zbrane davke od teh dobičkov prenesla na Ukrajino,« pravi Reynders.
Po podatkih slovenskega zunanjega ministrstva so države EU sankcije uvedle zoper 1473 posameznikov in 207 (gospodarskih) subjektov. Koliko osebam in podjetjem so premoženje zamrznili v Sloveniji, na zunanjem ministrstvu ne razkrivajo. Kot so nam sicer pojasnili, se zamrznitev premoženja izvede neposredno na podlagi uredbe EU, izvedejo pa jo lahko različne organizacije. Sredstva na banki denimo zamrzne banka sama. Nadzor nad izvajanjem sankcij – ali so bile zamrznitve izvedene in ali so bile izvedene pravilno – pa izvajajo finančni nadzorniki; v Sloveniji Banka Slovenije, Agencija za trg vrednostnih papirjev in Agencija za zavarovalni nadzor.
