Slovenske znanstvene in akademske organizacije so podprle ukrajinske kolege. Vrstijo se izjave proti vojni, ukrajinskim znanstvenikom ponujajo zaposlitev in stanovanje. Ljubljanski rektor Gregor Majdič je včeraj ob srečanju z ukrajinskim veleposlanikom Mihailom F. Brodovičem med drugim povedal, da je Univerza v Ljubljani odprla posebna mesta za ukrajinske študente in raziskovalce.

Hkrati se na univerzah in inštitutih sprašujejo, kako v napetih razmerah ohraniti sodelovanje z mnogimi ruskimi znanstveniki, ki so v Sloveniji vpeti v raziskovalne projekte. Slovenija je sicer odpovedala več meddržavnih sporazumov z Rusko federacijo na znanstvenem, kulturnem in tehnološkem področju, prekinja tudi delovanje osrednjega Ruskega centra znanosti in kulture v Ljubljani, vodjo centra Nikolaja Guseva naj bi izgnali iz države. Naši pogovori z znanstveniki in profesorji na raziskovalnih inštitutih in fakultetah pa so vendarle pokazali, da skuša slovenska akademska skupnost odnose z ruskimi kolegi, ki niso podporniki Putina, obvarovati pred propadom.

Skupne pisarne

Ti odnosi so postali zapleteni. Na Institutu Jožefa Stefana (IJS) celo v skupnih pisarnah delujejo slovenski, ukrajinski in ruski znanstveniki. »Stike z ruskimi kolegi na inštitutu sem po začetku vojne omejil na 'dober dan' in 'na svidenje',« nam je povedal ukrajinski znanstvenik Evgenij Gorešnik, kemik z IJS. Pravi, da tako ravna iz previdnosti, da se ne bi pogovor slučajno razvil v neželeno smer. »Ne želim nikogar prepričevati, da imamo Ukrajinci prav, niti nočem slišati, da nimamo prav,« pravi Gorešnik. »Za oboje je situacija zelo težka. Politiko skušamo držati ob strani,« nam je povedal drugi sogovornik z IJS, ki nas je prosil za anonimnost.

Na ljubljanski univerzi v skladu s smernicami Evropskega univerzitetnega združenja (EUA) zagotavljajo pomoč ukrajinskim univerzam pa tudi tistim članom ruske akademske skupnosti, ki nasprotujejo agresiji na Ukrajino. »Mnogi ruski akademiki so v osebni nevarnosti, ker so javno kritizirali invazijo na Ukrajino,« pojasnjujejo. Na ZRC SAZU direktor Oto Luthar pravi, da izražajo solidarnost z ukrajinskimi kolegi, podpirajo pa tudi ruske znanstvenike. »Tudi oni kot nasprotniki Putinovega režima trpijo,« opozarja Luthar. »Podpiramo poziv naših ruskih kolegic in kolegov, ki so napad na Ukrajino javno obsodili in s tem izpostavili sebe in svoje družine,« je ZRC SAZU zapisal v izjavi na svoji spletni strani.

Glasovi iz Rusije

»Na fakulteti smo takoj po začetku vojne v Ukrajini začeli razpravljati o tem, kako se opredeliti do našega sodelovanja z ruskimi znanstvenimi kolegi,« pravi Blaž Podlesnik, docent rusistike na ljubljanski filozofski fakulteti. »To sodelovanje večinoma poteka na individualni ravni. Ruski kolegi s področja humanistike praktično brez izjeme obsojajo vojaško agresijo in ravnanje režima. Nekateri nas celo sprašujejo, ali bi se dalo v Sloveniji dobiti kakšno službo, ker bi se radi umaknili iz države, ki v njihovem imenu izvaja agresijo nad sosedo in omejuje svobodo govora doma. Tisti, ki so do napada na Ukrajino kritični, doživljajo pritiske, grozijo jim večletne zaporne kazni,« pravi Podlesnik. »Naše ohranjanje stikov z njimi je dragoceno, ker želimo slišati njihovo mnenje. Predstavijo nam lahko svoje poznavanje ruske zgodovine, politike, kulture, od njih lahko izvemo, kako se oblikuje ruska politična mitologija, ki je eden glavnih dejavnikov v tej vojni. Pri tem ne gre za opravičevanje vojne, zanjo je kriv izključno napadalec, zato obsodbo vojne pričakujemo tudi od naših ruskih kolegov. Ne smemo pa dopustiti, da bi prekinili komunikacijo z njimi, tudi če se s kakšnimi njihovimi pogledi ne strinjamo. Dokler ne gre za propagando, ampak za razpravo po znanstvenih kriterijih, to razpravo potrebujemo, da bi razumeli, kaj se z Rusijo v resnici dogaja.«