Eden od teh je v uporabi v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana, potrebovali pa bi vsaj štiri. Za primerjavo: v sosednji Italiji jih imajo več kot 200. Na Hrvaškem, denimo, so pred kratkim kupili tri robote, prav tako se področje razvija v Srbiji, Makedoniji in Romuniji. V Bolgariji imajo že zdaj kar 30 sistemov za robotsko asistirane posege.
V UKC Ljubljana so od sredine leta 2018, ko so začeli izvajati posege, pri katerih kirurgom pomaga robotski sistem, opravili že 1566 operacij – največ, 1001, v urologiji, in sicer pri raku prostate, ledvic, testisov ter pri rekonstrukciji. Prav tako se takšni posegi že izvajajo v abdominalni kirurgiji in od marca tudi v ginekologiji. Načrtujejo, da bodo letos opravili skupno 400 robotsko asistiranih operacij, kar je 50 več kot v lanskem letu. V prihodnje se obeta širitev takšnih operacij še na področje otorinolaringologije (ušesa, nos, grlo) in prsnega koša.
Novost na področju robotsko asistirane kirurgije, ki iz ZDA počasi prihaja v Evropo, je sistem »single port«, ki omogoča operacije skozi eno samo luknjo. »Takega sistema tudi Slovenija še nima. Gre za še manj invazivno metodo, primerno za operacije raka prostate, ledvic, ušes, nosu in grla,« razloži urolog doc. dr. Simon Hawlina in na vprašanje, ali je robotsko asistirana kirurgija upravičila njihova pričakovanja, odgovori, da jih je na nekaterih področjih celo presegla. Prednosti robotsko asistiranih posegov so številne. Z robotom operacije izvajajo na minimalno invaziven način: za bolnika pomeni to manj zapletov, manj izgube krvi, manj možnosti, da se poškoduje kateri od sosednjih organov. Posledično to pomeni tudi krajšo hospitalizacijo, krajšo odsotnost z dela in boljši funkcionalni rezultat za pacienta. Tudi pooperativna nega takega bolnika je manj zahtevna, kar pomeni razbremenitev zdravstvenega osebja. To je, kot razloži dr. Hawlina, v času, ko nam primanjkuje medicinskih sester, izjemno pomembno.
Robotska kirurgija bolniku prinaša hitrejše okrevanje in na drugi strani zelo olajša delo kirurgu. Tu ni tresenja rok, omogoča pa boljšo vidljivost, 3D-pogled in desetkratno povečavo, prav tako boljšo ergonomsko držo. Posledično so operacije bolj natančne, bolj varne, kirurgi lahko pri destruktivnih posegih ohranijo več zdravega tkiva, kar vodi v boljše funkcionalne rezultate in krajšo hospitalizacijo bolnikov. »Kot kirurgom pa nam je vedno najlepše, ko nam pacienti povedo, kako zadovoljni so. To je tisto, kar nas najbolj razveseli in nam da energijo za naprej,« pravi Simon Hawlina in dodaja, da pacienti do takšnih operacij sploh niso nezaupljivi. Večina bolnikov si želi najboljšo možno obravnavo. Seveda pomoč robotov v vseh primerih ni mogoča, saj način operacije določajo bolezen, bolnik in kirurgovo znanje.
S pomočjo robotov so opravili tudi večje, bolj zapletene kirurške posege, praktično vse, ki se jih izvaja v svetu, tudi tiste najbolj zapletene. Poleg tega so v mnogih primerih bolnikom s patologijo na več organskih sistemih omogočili operacijo v eni sami seansi. Govorimo o multidisciplinarnem pristopu, kjer kirurgi iz različnih vej kirurgije operirajo svoj organski sistem pri istem bolniku in mu s tem prihranijo vsaj še eno operacijo.
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Antarktiko bi rad obkrožil z jadrnico
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, kako so v Ljubljani sprejeli vse tri naše žlahtne olimpijce s kolajnami in kje na svetovni lestvici je Slovenija po številu olimpijskih medalj glede na število prebivalcev, kakšne dogodivščine so v vodah Antarktike v zadnjih desetletjih čakale Tržačana Franca Sedmaka, poveljnika ledolomilca Laura Bassi, kaj o vlogi v svojem novem filmu pravi komik Marko Mandić, kakšen utrip smo ujeli na bregovih Ljubljanice, kako sta lahko ruska vohuna toliko let živela v Ljubljani pod krinko in kakšne posledice bo to imelo za njuna otroka ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
