Predsednik republike Borut Pahor je po srečanju z vodji poslanskih skupin lahko le ugotovil, da so izpolnjeni vsi formalni pogoji, da državni zbor najprej v 48 urah in najkasneje v tednu dni odloči o kandidaturi za novega predsednika vlade, zato je o tem že obvestil predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič. »V pogovorih sem nedvomno ugotovil, da Robert Golob uživa potrebno večino poslank in poslancev za izvolitev v predsednika vlade,« je dejal Pahor. Robert Golob je namreč prišel v državni zbor kot vodja poslanske skupine Gibanje Svobode opremljen s 53 poslanskimi podpisi, po izjavah sodeč pa lahko Golob na tajnem glasovanju, ki bo potekalo v soboto pričakuje tudi glasova narodnih skupnosti.
Jeseni programska koalicija
Zaradi tega je Robert Golob po srečanju z Borutom Pahorjem dejal, da so sklenili trdno vladno koalicijo, kar se ne bo demonstriralo le v sredo, ko bo na dnevnem redu državnega zbora glasovanje, ampak da skrajšajo možne roke na minimum in imenujejo novo vlado v rekordno hitrem obdobju. Golob pričakuje, da bodo prva zaslišanja ministrov izpeljana že v tem tednu, da bi lahko zaključili s postopkom prihodnji teden, 3. junija pa že dobili operativno vlado. V novi koaliciji, ki bo v torek tudi podpisala koalicijsko pogodbo, ne hitijo le zato, ker želijo biti učinkoviti, je dejal Golob, ampak predvsem zato, da bi še pred poletjem dobili operativno vlado, ki se bo v poletnem obdobju posvetila dvema ključnima ciljema – pripravi ukrepov za preprečitev energetske draginje in pripravi ukrepov na morebitno vrnitev novega koronavirusa. Golob se je ob formalni nominaciji za mandatarja odzval tudi na nekaj kritik, ki so se pojavile v javnosti. Zanikal je, da bi ob hitenju do imenovanja nove vlade popuščal SD in Levici. »Če kdaj, je po volitvah čas, da si velikodušen in radodaren. Za vse ostalo pride čas pozneje, majhne razlike med nami nam ne smejo preprečiti, da bi oblikovali trdno in stabilno koalicijo,« je dejal Golob. Poleg tega pa je napovedal, da bo jeseni začel z novim krogom političnih pogovorov za oblikovanje široke »programske koalicije.« To, kot je dejal Golob, ne pomeni sprememb v strukturi levosredinske koalicije, ampak da si bo prizadeval za pogovore z opozicijskimi strankami, pri tem pa je imel bolj v mislih NSi, da bi lahko uresničevali cilje, ko je potrebna ustavna večina. Bodoči predsednik vlade je navedel morebitno spremembo volilnega sistema in ostala temeljna vprašanja prihodnosti.
SDS: Iščejo le pozicije za LMŠ in SAB kadre
Začasni vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat se na to temo ni opredeljeval, Krščanski demokrati so opozicijska stranka, je zatrdil, zato Roberta Goloba ne bodo podprli. So pa pri posameznih vprašanjih, kjer bo prihodnja koalicija potrebovala ustavno večino, pripravljeni na pogovore in cilje, če bodo skladni s programom stranke, tudi podpreti. Spomnimo, NSi je nazadnje podprla spremembe volilne zakonodaje. Je pa Horvat zavrnil očitke, da je NSi nekonstruktivna stranka, ker je na konstitutivni seji vložila sedem zakonov v zakonodajno proceduro. »Tu ne gre za metanje polen pod noge bodoči vladi, ampak zgolj za zakone, ki jih je Levica blokirala. Ne bi bili resna stranka, če ne bi znova poskušali z dobrimi rešitvami,« je dejal Horvat. Tudi v SDS ne bodo glasovali za mandatarja, je dejala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Novemu mandatarju svetujejo, da se namesto hitenju posveti vsebini in zmanjšanju števila predlaganih ministrstev. Novi vladi predlagajo, da resno premislijo o zakonu o vladi, ki ga je vložila SDS, zmanjšajo število ministrstev, ne pa da jih povečujejo. »V kolikor bodoča vlada z večanjem ministrstev v bistvu le zagotavljajo delovna mesta za neizvoljene poslance LMŠ in SAB, potem vsekakor ne delajo v dobro Slovenije,« je dejala Jelka Godec.
Vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec je Pahorju prinesel tudi novico, da so člani stranke na internem referendumu z več kot 90 odstotno večino podprli vstop Levice v koalicijo z Gibanjem Svoboda in SD. To je za stranko velik mejnik, je dejal Vatovec, kot del vlade pa da si bodo prizadevali oblikovati drugačno državo. »Takšno, ki bo imela več posluha za potrebe velike večine prebivalcev. Graditi bomo začeli socialno pravično in solidarno prihodnost, ki ne bo pustila nikogar za sabo,« je dejal Vatovec. Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik pa je poudaril, da so z razvojem zadovoljni, ker prihaja nova vlada, ki bo delala na osnovi koalicijske pogodbe, v kateri da je veliko socialno demokratskih vsebin. »Socialni demokrati bomo v sredo na glasovanju o mandatarju prispevali vseh sedem glasov,« je dejal Prednik. x
