Potem ko je pravna služba RTV Slovenija stranki Aleksandre Pivec Naša dežela najprej zavrnila status parlamentarne stranke, so ji po dodatni pravni telovadbi na nacionalki takšen status v ponedeljek vseeno dodelili, in sicer na podlagi pravnega nasledstva stranke DeSUS. Ker pa DeSUS še vedno obstaja, Pivčeva pa je ustanovila novo stranko, so mnogi prepričani, da argumentacija ne vzdrži in da je edini namen tega manevra okrepitev prepoznavnosti stranke Naša dežela. V stranki Gibanje Svoboda, ki je po javnomenjskih raziskavah na volitvah glavna izzivalka stranke SDS, zahtevajo enako obravnavo. Robert Golob je do ugoditve zahteve napovedal bojkot vseh soočenj na RTVS.

Ločena soočenja in javni interes

V Gibanju Svoboda so prepričani, da je v interesu javnosti, da se vsi resni pretendenti na teh volitvah predstavijo v enaki meri, »ne pa zlobna interpretacija zakonov«. »Ravno ta diskriminacija jasno kaže, da RTVS ne zasleduje interesa javnosti, ampak interes ene stranke in enega vodje,« je Golob opozoril na politično kadrovanje Janševe vlade na RTVS. Stranka Pivčeve velja za potencialno politično partnerico stranke SDS, umestitev med parlamentarne stranke pa jo zaradi formata soočenj na nacionalki, ki neparlamentarnim strankam namenja ločena soočenja v slabše gledanem terminu, postavlja v bistveno ugodnejši položaj za lov na glasove volilcev.

»Zakonodaja določa pogoje predstavitve kandidatov in strank v programih RTV Slovenija v času volilne kampanje tako, da ločuje parlamentarne stranke od neparlamentarnih v prid prvih z vidika programskega časa. Praksa, ki se je oblikovala na TV Slovenija, to ločitev preslikava tudi na soočenja, ki v zakonu niso omenjena,« situacijo komentira Igor Vobič s katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede. Pri tem dodaja, da pravilnik o poklicnih merilih sicer daje možnost, da so v soočenju zastopani tako kandidati parlamentarnih kot neparlamentarnih strank, pri čemer udeležbo strank v posameznih terminih predlagajo posamezna odgovorna uredništva, razvrstitev strank pa se v posameznih oddajah določi z žrebom.

Med favoriziranjem in diskriminacijo

»Praksa prirejanja soočenj na TV Slovenija favorizira parlamentarne stranke, ne upošteva posebnosti politične kulture, ki jo predvsem na volitvah v državni zbor v zadnjem desetletju pomembno zaznamujejo nove stranke, s polemikami, ki spremljajo dileme, katere stranke so parlamentarne in katere ne, pa kazi verodostojnost uredništva,« je bil še kritičen Vobič. Podobno razmišlja tudi direktor agencije Valicon Andraž Zorko. »Lahko bi celo trdili, da gre za diskriminatorno obravnavo, zaradi katere manjše neparlamentarne stranke praviloma ostajajo pred vrati parlamenta, saj je njihovo izhodišče izrazito slabše. Še posebej v razmerah, ki smo jim priča od leta 2011 naprej, ko smo na vsakih volitvah soočeni z novimi strankami, ki igrajo ključno vlogo na volitvah.«

Zorko sicer pove, da je klasična, linearna televizija predvsem medij starejše populacije, ki pa se hkrati v večjem deležu udeležuje volitev. »Zato ne preseneča, da so ravno TV-soočenja uvrščena na vrh lestvice več kot 20 različnih kanalov in medijev vpliva na volilce v predvolilnem obdobju, kot je pokazala naša anketa ob zadnjih volitvah 2018,« izpostavlja. Ob tem opozarja, da so televizijski nastopi že botrovali tudi padcu podpore: »Spomnimo se Gregorja Viranta, ki se ni najbolje znašel ob očitku, da prejema poslansko nadomestilo in hkrati služi s honorarji, in Franceta Arharja ob razkritju višine njegove plače. Po drugi strani pa se ravno zadnjemu nastopu Luke Mesca na soočenju pripisuje zasluge za vstop (takrat še združene) Levice v parlament leta 2014.«

Se bo bumerang vrnil?

Da televizijska soočenja zaradi množičnega dosega še vedno predstavljajo gorišče volilnih kampanj in da prek digitalnih podaljškov na medmrežju pomembno zaznamujejo nadaljnje državljanske izmenjave o kandidatih in temah, je jasen tudi Vobič. Ob tem opozarja na votlost in razdrobljenost oddaj, v katerih politiki okoli določenih tem uprizarjajo razpravo, novinarji pa so omejeni predvsem na vlogo spodbujevalcev drame. Na javni televiziji bi zato po njegovem morali na novo premisliti format soočenj in razpravo spodbujati ne le med kandidati strank, temveč tudi z državljani.

Politični komentator Alem Maksuti kljub pomembni vlogi TV-soočenj raztegovanju pojma parlamentarnih strank na RTV vendarle ne pripisuje velikega pomena za volilni izid. »Te malverzacije s stranko Aleksandre Pivec so rezultat podrejanja na ravni vodstva in programskega sveta RTV, kjer sedijo ljudje Janeza Janše. Na volilni izid to ne bo imelo pomembnega vpliva, kvečjemu se bo ta poteza kot bumerang vrnila strankam satelitom SDS. Po drugi strani pa ima kot politično sporočilo veliko večji domet bojkot Roberta Goloba.«