Ob uveljavitvi zakona o verski svobodi je bila državna pomoč pri plačilu socialnih prispevkov za verske uslužbence določena v višini »najmanj 60 odstotkov« povprečne plače. V tem deležu je država prispevke sofinancirala vrsto let, dokler ni vlada Janeza Janše v okviru varčevalnih ukrepov (Zujfa) odstotek državne pomoči verskim skupnostim znižala na 48 odstotkov, nato pa maja lani, le dva dni pred iztekom mandata, delež pomoči povišala na 100 odstotkov, po naših informacijah brez kakršnegakoli dogovarjanja z verskimi skupnostmi.
Kulturno ministrstvo pod taktirko Aste Vrečko, od nedavna tudi koordinatorice Levice, se je zdaj odločilo, da bo državno pomoč spet znižalo na 60 odstotkov, in sicer z argumentom, da z novelo odpravljajo nezakonito uredbo Janševe vlade, a da hkrati delež pomoči z 48 odstotkov zvišujejo na 60 odstotkov. Odbor državnega zbora za kulturo je predlagano novelo v četrtek podprl z devetimi glasovi za in enim proti.
Zakonodajno-pravna služba: predlog je neustaven
V NSi so predlagali umik točke z dnevnega reda, ker da gre za ustavno sporen predlog in poseg v pridobljene pravice, vlada pa se je za spremembo odločila brez dialoga z verskimi skupnostmi. Odbor je predlog zavrnil, prav tako dopolnila, ki jih je vložila NSi. Poslanci SDS so nato sejo obstruirali.
Poslancev koalicije ni od namere odvrnilo niti odklonilno mnenje zakonodajno-pravne službe (ZPS) državnega zbora. Novela zakona med drugim krši načelo zaupanja v pravo pri ureditvi in načelo delitve oblasti; zakonski predlog je v neskladju z ustavo, je poudarila Nataša Voršič iz ZPS. Vlada namreč ukinja uredbo, tega pa ne bi smela storiti, saj s tem posega v drugo vejo oblasti, je pojasnila in opozorila, da novela v 1. členu določa, da se višina namenske državne pomoči z 48 odstotkov zvišuje na 60 odstotkov, toda dejansko se delež pomoči znižuje. Ne drži niti argument predlagateljev, da je bila ta višina določena v zakonu o verskih skupnostih. Ob uveljavitvi zakona je bila namreč državna pomoč določena v višini »najmanj 60 odstotkov«.
Novela je po mnenju ZPS ustavno sporna tudi zato, ker bi novo fiksno višino denarne pomoči, ki verskim uslužbencem »bistveno znižuje pravice«, morali v njej utemeljiti. »Določitev same višine brez kakršnekoli utemeljitve je vsebinsko prazna in izvotljena, zato krši načelo pravne države. Ker ne vsebuje stvarnih in razumnih razlogov, je obenem samovoljna in arbitrarna, zato krši tudi načelo enakosti pred zakonom,« je bila kritična predstavnica ZPS.
Ugovore Katoliške cerkve je na seji odbora strnil tiskovni predstavnik Rimskokatoliške cerkve (RKC), predstavniki drugih verskih skupnosti so menili podobno. Gabriel Kavčič je poudaril, da sta jih ključna predloga – znižanje državne pomoči za prispevke za socialno varnost za okrog 1300 katoliških duhovnikov, redovnic in redovnikov ter ukinitev statusa splošno koristne organizacije – negativno presenetila. »Zveni kot posmeh vsem našim prizadevanjem za skupno dobro vseh prebivalcev naše domovine,« je dejal. Ob tem je opozoril na razvejeno karitativno delo ljudi v Cerkvi, ki temelji na prizadevanjih prostovoljcev in poteka preko župnij in škofij, pa na skrb za duhovno življenje, vzgojo, starejše in ranljive, nenazadnje tudi za 2901 cerkev in drugih kulturnih spomenikov. Kavčič je izpostavil, da ne gre toliko za samo višino državne pomoči in poseg v pridobljene pravice, temveč predvsem za simbolno raven – za osnovno nerazumevanje poslanstva in vloge Cerkve.
V Cerkvi za celovito prenovo zakona
»Žalosti nas, da tega izvoljeni predstavniki ljudstva ne razumejo. Mi v Cerkvi se bomo že znašli, še vedno smo se; med okoli 1300 duhovniki in redovniki je navsezadnje le dobra polovica takih, ki prejemajo ta prispevek, drugi so upokojeni. Boli in vznemirja to, da so poslanci vladajoče koalicije tako zlahka, skoraj brez vsebinske razprave in brez resnega dialoga s Cerkvijo, ki ga predvideva tudi mednarodni sporazum s Svetim sedežem, potrdili neustaven predlog, ki verskim skupnostim jemlje pridobljeno. S tem so pokazali, kako malo cenijo vse, kar znotraj Cerkve in Karitas počnemo za dobro ljudi v vseh mogočih stiskah,« je ključen ugovor prizadeto strnil Kavčič.
Tako kot druge verske skupnosti tudi Kavčič načelno ne nasprotuje spremembam zakona o verskih skupnostih: »Prenoviti bi morali celoten sistem, da se Cerkvi ne bi več očitalo, da utajuje davke, država pa se ne bi več pretvarjala, da verske skupnosti ne obstajajo.« Neurejenost področja, kot pravi, duhovnike dnevno prizadeva. »Če hoče duhovnik vzeti avto na lizing, je odvisen od dobre volje podjetja za lizing. Duhovnik namreč uradno nima dohodkov, zato plačilno ni sposoben. Tudi kredita zato ne more najeti.« Gabriel Kavčič je tako na seji odbora za kulturo kot v pogovoru za Dnevnik poudaril, da se cerkvena prizadevanja za dobro ljudi zaradi morebiti zmanjšane državne pomoči ne bodo zmanjšala. »Karitativna dejavnost in skrb za duhovno življenje sta najpomembnejši dejavnosti Katoliške cerkve. Po definiciji sta obe zastonjski.«