Lukaša, 27 kilogramov težkega, od tri do pet let starega risjega samca, so konec januarja ujeli na Slovaškem. »Po preteku karantene je bil ris nameščen v prilagoditveno oboro, da se čim bolj prilagodi na novo okolje in z željo, da bi na tem območju ostal,« je včeraj na Jelovici pojasnil koordinator projekta Life Lynx Rok Černe iz Zavoda za gozdove Slovenije. Ob začetku projekta je bilo v Sloveniji okoli 20 odraslih risov, po šestih letih jih je okoli 30. »Glavni namen je, da bi se generacija, ki v Dinaridih izumira, lahko povezovala in doselitve na dolgi rok ne bi bile več potrebne,« je še razložil Černe. Izjemen uspeh projekta je bil, da so se vsi risi, doseljeni na območje Gorenjske, tam tudi ustalili, vse tri samice pa so tudi že imele vsaj eno leglo mladičev. Mladič iz prvega legla Aide in Zoisa se je denimo na pot osamosvojitve odpravil proti Posočju.
Risi so na splošno med ljudmi dobro sprejeti, saj praktično ne povzročajo škode, cilj projekta pa je, da doseljeni risi pri nas tudi ostanejo. »Tudi mi v Bohinju smo naklonjeni temu izpustu, žal nam je, da je Zois izginil, in upamo, da je šel po svoje. Želim si, da se risi tukaj ohranijo, čeprav jim situacija ni najbolj naklonjena. Upam, da tudi ljudje razumejo, da ne moremo v isti žakelj metati risov, volkov in medvedov,« je poudaril župan občine Bohinj Jože Sodja.
Izpusta se je udeležila tudi predstavnica evropske komisije Anita Fassio in pohvalila sodelovanje lovcev pri projektu: »Gre za zelo dober primer sodelovanja lovcev, gozdarjev in znanstvenikov s ciljem ohranjanja živalskih vrst ter obenem lep primer medinstitucionalnega in čezmejnega sodelovanja. Še posebej me je navdušil pristop lovcev, saj je v drugih evropskih državah praksa drugačna.« Tudi ona je poudarila pomen približevanja tovrstnih projektov javnosti.
»Slovenci smo lahko upravičeno ponosni na ohranjenost naših gozdov. Gre za načrtno desetletno, na nekaterih območjih stoletno delo po načelih trajnostnega in sonaravnega pristopa. Razumemo, da so velike zveri del tega gozdnega ekosistema. Ohranjenost gozdnega ekosistema pa se ne nazadnje kaže tudi v tem, da je kar 70 odstotkov območij Nature 2000 v gozdovih,« je dejal Miha Marenče iz Zavoda za gozdove ter dodal, da bo treba risjo populacijo spremljati tudi po končanju projekta Life Lynx.
Slikanica o risih
Da bo na Jelovici ris Lukaš našel topel dom, je prepričan tudi predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač. Pohvalil je trud Lovske družine Nomenj - Gorjuše ter članom čestital, da so pristopili k projektu
in pokazali bistvo lovskega poslanstva. To po njegovih besedah ni zgolj lov na živali, temveč tudi njihovo ohranjanje.
Na dogodku so predstavili tudi knjigo Dese Muck Pogumni Maks. Zgodba je nastala po resničnih dogodkih iz življenja doseljenih risov. »Od samice Aide je odvisno, ali bo ris Lukaš tudi ostal,« se je na včerajšnjem dogodku pošalila ambasadorka risov, v resnejšem tonu pa pojasnila, da se je pisanja knjige lotila z mislijo, da ne bo nič olepševala. »Raziskovanje za knjigo in njeno pisanje sta mi bila v nepopisen užitek,« je še povedala pisateljica in poudarila, da živali niso tako samoumevne, kot si kdo misli, imajo veliko dušo, so inteligentne in pogumne.
