Morebitno vnovično združevanje vladnih resorjev bi lahko po nekaterih informacijah zajelo notranje ministrstvo in javno upravo, infrastrukturo, okolje, prostor, energetiko, oba izobraževalna, digitalnega ter socialni resor in novo ministrstvo za solidarno prihodnost.
Čeprav koalicijski partnerji o teh idejah niso slišali še ničesar, jim niso naklonjeni, saj vnovična reorganizacija vladnega ustroja utrjuje vtis, da se vlada ukvarja predvsem sama s seboj.
Premier Robert Golob bo po praznikih s koalicijskima partnericama odprl razpravo o rekonstrukciji vlade. V preteklem mesecu je že večkrat priznal, da povečanje števila ministrstev ni bilo optimalno. »Vlada, ki je bila nastavljena za razvojne potenciale, mogoče v kriznih situacijah res ni najustreznejša oblika,« je v zadnjem času nekajkrat ponovil in v naslednjih tednih večkrat (posredno) potrdil, da razmišlja o vnovičnem zmanjšanju števila resorjev. »Veliko število ministrstev je vse, kar je več kot dvanajst resorjev. Če je ministrstev več, usklajevanje postane cokla,« je rekel v torek.
Do decembra sicer ne more storiti nič: zakon o referendumu in ljudski volji namreč zavezuje državni zbor, da leto dni po razglasitvi odločitve na referendumu, to je bilo 23. decembra 2022, ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volilcev na referendumu. Ne glede na to pa je po kuloarjih že zakrožila neuradna ideja o rekonstrukciji nekaterih vladnih resorjev. Predstavljamo jo v nadaljevanju, tudi v grafičnem prikazu.
Vsaj dve superministrstvi
Iz ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstva za solidarno prihodnost bi lahko nastal skupen resor. Ta sicer ne bi bil povsem enak kot v vladi Janeza Janše oziroma pred lanskoletnim referendumom, saj so (neprofitna) stanovanja – gradnjo teh zdaj načrtuje resor za solidarno prihodnost – takrat sodila pod okolje in prostor. Združili bi lahko še oba izobraževalna resorja in ministrstvo za digitalno preobrazbo, kohezija pa bi lahko prešla bodisi pod finančno bodisi pod gospodarsko ministrstvo. Naši sogovorniki obe morebitni opisani spremembi ocenjujejo kot logični in razumljivi, precej bolj skeptični pa so do naslednjih. Združili bi se namreč lahko (ponovno, morda delno) resorji za infrastrukturo, za okolje, podnebje in energijo ter za naravne vire in prostor. Iz teh bi tako nastalo superministrstvo, ki bi skrbelo za gradnjo cest in železnic, popoplavno sanacijo, vse vrste elektrarn, odpadke in gradbeno zakonodajo. Bržkone bi nekaj prerivanja nastalo pri naskoku na ta ministrski stolček. Podobno zajeten resor bi nastal tudi s potencialno združitvijo ministrstva za notranje zadeve in ministrstva za javno upravo. Sodeč po teh neuradnih informacijah bi brez resorja ostal še minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon. Pred uveljavitvijo sprememb zakona o vladi je za zamejce in Slovence po svetu skrbel minister brez listnice v okviru vladnega urada in tako bi lahko bilo tudi v prihodnje. Po neuradnih informacijah Dela bi lahko v tem primeru Arčon prevzel funkcijo predsednika državnega zbora, Urški Klakočar Zupančič pa bi v zameno ponudili prvo mesto na listi stranke za evropske volitve.
V SD in Levici ne vedo ničesar
Koalicijski partnerji o teh idejah od premierja in njegove ekipe niso slišali še ničesar. Pričakujejo, da jim bo Golob konkretne načrte predstavil po praznikih na vrhu prvakov strank koalicije. Vsaj v SD pa so neuradno zavzeli stališče, da njihovi ministri delajo dobro in zato svojih resorjev ne dajo, četudi za ceno obstanka koalicije. »Konja, ki dobro teče, ne menjaš,« je bil slikovit minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, ki je pravzaprav edini minister iz kvote SD, ki bi morda lahko ostal brez resorja. Socialni demokrati sicer ne skrivajo nezadovoljstva z dogajanjem v koaliciji v zadnjih tednih. »Zdi se, da se največ ukvarjamo sami s sabo,« je dejala predsednica SD Tanja Fajon, minister za gospodarstvo Matjaž Han pa je že v minulih dneh ocenil, da vlada za kaj takega nima niti časa niti privilegija.
Tudi v Levici se sprašujejo, kakšen je namen rekonstrukcije in ali je primeren trenutek zanjo. »Sile bi bilo verjetno bolje usmeriti v kakšne druge stvari,« je rekel vodja poslancev Matej T. Vatovec ter dodal, da so signali o rekonstrukciji slabo leto po njeni organizaciji skrb zbujajoči, saj v javnosti utrjujejo vtis, da se koalicija in vlada ukvarjata predvsem s tem, kako se bosta organizirali, in ne s tem, kar počneta. Izpostavil je, da imajo v Levici že od začetka mandata »neprijeten občutek, da se odločitve zgodijo, priletijo čez noč, kar spodkopava zaupanje v kakovost sodelovanja«. Tudi o tem se bo treba pogovoriti na sestanku prvakov koalicije. V slednji sicer, tako Vatovec, ni razrahljanja, le »turbulence«.
