Anketiranci so morali najprej odgovoriti na vprašanje: »Ali bi se strinjali z gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško?« Vprašanje je metodološko korektno, saj vprašanega ne napeljuje k nobenemu od ponujenih odgovorov. To vprašanje smo v anketni vprašalnik Vox populi vključili že januarja. Če tokratne odgovore primerjamo s tedanjimi, lahko ugotovimo, da je javno mnenje novi jedrski elektrarni manj naklonjeno, kot je bilo januarja – podpora JEK 2 se je znižala za devet odstotnih točk oziroma za okoli 15 odstotkov, povečala sta se deleža nasprotnikov gradnje (26,7 odstotka) in neopredeljenih (13,9 odstotka). Rezultat je pričakovan: referendumska kampanja se krepi, v nasprotju z januarjem 2024 so v javnosti bolj prisotni pomisleki o ekonomski smotrnosti tega projekta in tudi opozorila, da o njem ne bi smeli odločati na referendumu, ker za kvalificirano odločanje volilcev ni na voljo dovolj informacij o načrtovanem projektu. Rezultati javnomnenjske ankete Vox populi potrjujejo, da so ta opozorila zelo utemeljena.
V nadaljevanju izvajanja javnomnenjske ankete smo anketirance še enkrat vprašali o njihovi podpori JEK 2, le da smo jih tokrat soočili z referendumskim vprašanjem: »Ali podpirate izvedbo projekta JEK 2, ki bo skupaj z ostalimi nizkoogljičnimi viri zagotovil stabilno oskrbo z električno energijo?« (Kar je podobno, kot da bi vas vprašali: »Ali podpirate povišanje plač, ki vam bo skupaj z ostalimi vašimi prihodki zagotovilo stabilen finančni vir za financiranje vaših eksistenčnih potreb?«).
Pri odgovarjanju na to anketno, dejansko pa na referendumsko vprašanje, je bila naklonjenost podpori JEK 2 nekoliko nižja kot pri nevtralnem vprašanju, zato pa smo izmerili za okoli 10 odstotnih točk nižji delež nasprotnikov JEK 2 in dvakrat večji delež neopredeljenih. Sugestibilno vprašanje je učinkovalo tako, da so anketiranci, ki so še pred nekaj minutami izrazili nasprotovanje JEK 2, po novem prešli med neopredeljene, saj smo z referendumskim sugestibilnim vprašanjem omajali njihovo začetno nasprotovanje. Neopredeljeni so pri odgovarjanju na referendumsko vprašanje ljudje, ki – soočeni z mamljivimi obljubami privržencev JEK 2 o energetski prihodnosti države – kolebajo, kako se odločiti. Delež neopredeljenih pri odgovarjanju na to vprašanje pa se je tako močno povečal tudi zato, ker se del javnosti zaveda njegove strokovne oporečnosti in zato nanj ne zmore odgovoriti.
Križanje podatkov iz odgovorov na obe vprašanji potrjuje, da sugestibilno referendumsko vprašanje zmede predvsem nasprotnike nove jedrske elektrarne in okrepi tabor tistih, ki ne vedo, na katero stran se postaviti v polemikah o JEK 2. Podpora gradnji drugega bloka je najvišja med volilci NSi, SDS, SD in GS – v vseh treh primerih je gradnji naklonjenih več kot 60 odstotkov volilcev teh strank, čeprav tudi ti volilci le v tretjinskih (ali še nižjih) deležih odgovarjajo, da imajo dovolj informacij o projektu. Samo volilci Levice so drugemu bloku prevladujoče nenaklonjeni, medtem ko so volilci zelene stranke Vesna v svojem odnosu do JEK 2 razdeljeni na pol.
