Predsedniki parlamentarnih strank so se včeraj sestali, da bi se pogovorili o možnostih spremembe ustave na več področjih, od načina imenovanja sodnikov do imenovanja vlade. Govorili so tudi o spremembi volilne zakonodaje. Za spremembo ustave ali volilne zakonodaje morata glasovati dve tretjini poslancev, kar pomeni, da koalicija Roberta Goloba, ki je sestanek sklical, potrebuje glasove opozicijskih poslancev NSi oziroma SDS. »Situacija je nekako idealna, tudi zato, ker je v parlamentu sorazmerno malo strank. Usklajevanje je morda lažje, vsekakor pa je bolj predvidljivo,« je po sestanku povedal premier.
O sodnikih in vladi
Peterica predsednikov strank se je pogovarjala o tem, ali bi bilo mogoče sodnike na položaje imenovati brez potrditve v parlamentu. S tem bi se izognili vplivu politike na delovanje sodstva; v preteklosti se je namreč že dogajalo, da nekatera sodniška mesta niso bila zasedena, ker je imenovanje posameznega kandidata blokirala ta ali ona poslanska skupina. Pri tem zlasti izstopa SDS, ki sodstvo načrtno omalovažuje in mu pripisuje »komunistično« kontinuiteto. Po novem predlogu bi sodnike imenoval predsednik republike, kandidate pa bi predlagal sodni svet (ta jih predlaga že zdaj). Janez Janša, Matej Tonin, Tanja Fajon in Luka Mesec so se z Golobom pogovorili tudi o možnostih za razbremenitev ustavnega sodišča, da sodnikom ne bi bilo treba obravnavati stotin manj pomembnih primerov, ki hromijo učinkovitost sodišča.
Strankarski predsedniki so obravnavali še način imenovanja vlade, torej premierja in ministrov. Ena od izhodiščnih idej je, da bi jih imenoval predsednik republike, a se koalicijski partnerji s tem ne strinjajo. Koordinator Levice Luka Mesec je po sestanku dejal, da bi bilo treba ohraniti sedanjo ureditev, po kateri vlado imenuje parlament. S tem bi ohranili nadzor poslancev nad izvršno oblastjo, je dejal. Golob je pojasnil, da v političnih vrstah iščejo predvsem rešitev, ki bi imenovanje vlade poenostavila. Dejal je, da bo, kot kaže, imenovanje ministrov ostalo v domeni parlamenta, da pa bi morda lahko dosegli, da bi bil predsednik vlade izvoljen skupaj z ministri. Tako bi pohitrili sedanji »dvokrožni« sistem, po katerem je najprej izvoljen mandatar, šele kasneje pa vlada.
Volilna zakonodaja najtrši oreh
Za vsaj nekatere od navedenih sprememb naj bi parlamentarne stranke našle skupni jezik. Iz nastopov opozicijskih voditeljev Tonina in Janše po sestanku pa je bilo mogoče razbrati, da se bo Golob lažje dogovoril s Toninom. Ta je večkrat poudaril, da njegova stranka ustavne spremembe obravnava ločeno od drugih političnih procesov. Golobova odpoved nakupa oklepnikov za slovensko vojsko, za katere je Tonin kot obrambni minister še spomladi podpisal pogodbo, tako ne bo vplivala na dogovore, je zagotovil predsednik NSi. Janša je bil v nastopu bolj distanciran in tudi zajedljiv. Razpravo o razbremenjevanju ustavnega sodišča je pospremil s pripombo, da bi morali ustavni sodniki v določenih primerih odločati hitreje; strinjal se je, da je treba pohitriti postopek imenovanja vlade, zavrnil pa je predlog, da bi ukinili državni svet in posegli v volilno zakonodajo z ukinitvijo volilnih okrajev. SDS se zavzema za uveljavitev kombiniranega volilnega sistema.
Sprememba volilnih pravil bo sicer najtežji oreh, se je izkazalo na včerajšnjem uvodnem sestanku. Stranke imajo že vsa leta na tem področju različne interese – med drugim tudi zaradi različnih preferenc volilcev v mestnih središčih in na podeželju. Golob je ocenil, da bi se projekta volilne zakonodaje lahko lotili šele po tem, ko bi izglasovali tiste spremembe ustave, ki jih bo lažje doseči. O spremembi volilne zakonodaje naj bi organizirali javno razpravo, celoten proces pa bo predvidoma trajal leto in pol.
