Nemški trg, na katerem se gospodarska aktivnost v zadnjih mesecih znižuje, je za slovenska podjetja ključen. Potem ko se je obseg bruto domačega proizvoda v zadnjem četrtletju preteklega leta znižal za 0,5 odstotka, so preliminarni podatki pokazali, da je v prvem četrtletju letošnjega leta gospodarska rast stagnirala. Toda nekaj dni zatem so uradni podatki razkrili, da se je gospodarska aktivnost v prvem četrtletju letos v primerjavi s predhodnim obdobjem znižala za 0,3 odstotka. Upad gospodarske aktivnosti v dveh zaporednih četrtletjih pa pomeni, da se je Nemčija znašla v recesiji.
Po pojasnilih predsednice Slovensko-nemške gospodarske zbornice Dagmar von Bohnstein je razlogov za upadanje gospodarske aktivnosti več, ključni pa je znižanje zasebne potrošnje. »Zvišanje cen energije in življenjskih potrebščin v zadnjih mesecih je povzročilo, da potrošniki manj trošijo. K zaviranju povpraševanja vpliva tudi naraščanje obrestnih mer. Nemški industriji je sicer v prvem kvartalu uspelo povečati dodano vrednost za dva odstotka, vendar to ni zadostovalo za nadomestitev padca gospodarske aktivnosti. Zaradi negotovega svetovnega gospodarskega okolja so izvozna pričakovanja industrijskih podjetij nizka. Upala so zlasti na gospodarsko spodbudo za nemško izvozno industrijo zaradi močnejšega povpraševanja iz Kitajske po koncu toge 'zero-covid' politike države, ki pa se ni uresničila,« je povedala Dagmar von Bohnstein.
Po njenih besedah je 34 odstotkov od 21.000 podjetij, kolikor jih je sodelovalo v spomladanski raziskavi Združenja nemških gospodarskih zbornic, svoj položaj ocenilo kot dober, 51 odstotkov kot zadovoljiv, le 15 odstotkov pa kot slab. »Ker je nemško gospodarstvo vzdržljivo, je dolgotrajna recesija malo verjetna. Nemška centralna banka že v drugem četrtletju letošnjega leta predvideva ponovno gospodarsko rast,« je dodala.
In kako bi recesija v Nemčiji, kamor so slovenska podjetja po podatkih slovenskega statističnega urada lani izvozila za 7,7 milijarde evrov blaga, uvozila pa za 7,1 milijarde, lahko vplivala na poslovanje slovenskih podjetij? »Za slovenska podjetja je Nemčija še vedno glavni trg. A pred 15 ali 20 leti bi recesija v Nemčiji za slovenska podjetja pomenila težavnejše stanje od današnjega. Neposredna navezanost slovenskih podjetij na nemška se je z leti zmanjšala; podjetij, ki so stoodstotno odvisna od nemškega trga, je manj. K temu je nekoliko prispevala tudi Nemčija, ki je diverzificirala dobavitelje in nekatera naročila preusmerila drugam, k cenejšim dobaviteljem. Toda čeprav je podjetjem v zadnjem času uspelo nekoliko razrahljati tesno povezanost z nemškimi podjetji, recesija še vedno predstavlja nevarnost. Občutilo jo bo veliko podjetij. Del slovenskega gospodarstva, kot sta avtomobilska industrija in bela tehnika, je namreč še vedno v veliki meri vezan na Nemčijo,« je pojasnil profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti in predstojnik katedre za mednarodno ekonomijo dr. Črt Kostevc.
Slabše povpraševanje
Kako dolgotrajna bo recesija, bo odvisno tudi od odziva nemške politike. Ker gre za ogromno gospodarstvo, politika pa ima omejene vzvode, se bo gospodarstvo težko na hitro obrnilo v pozitivno smer. Verjame pa, da je recesija v Nemčiji prehodna. »Očitno je bila pogojena s slabšim povpraševanjem na izvoznih trgih in energetskimi šoki, pri čemer bi negativni učinki lahko zvodeneli. Nisem še zasledil, da bi nekdo trdil, da bi bilo vsebinsko kaj narobe z nemškim gospodarstvom in bi to narekovalo daljšo, globljo krizo,« je dejal Kostevc.
Po besedah Boštjana Gorjupa, direktorja podjetja BSH Hišni aparati, ki je del multinacionalke Bosch, je k recesiji v Nemčiji delno prispevala energetska kriza. »Ker so morali več plačati za ogrevanje, so se v nemških gospodinjstvih odločili, da bodo varčevali za prihodnjo zimo, saj se ne ve, koliko bo stalo ogrevanje. To vpliva tudi na druge izdatke.« K trenutnemu upadu povpraševanja po izdelkih, ki jih proizvaja Bosch, so prispevale tudi obnove kuhinj v času covidne krize, ko je bila letna rast približno 20-odstotna. Po pričakovanjih Gorjupa se zaradi recesije povpraševanje ne bo izrazito znižalo. »V Nemčiji bodo naredili vse, da bo gospodarska rast okoli pozitivne ničle. Imajo mehanizem za anticikličnost investicij v gradbeništvo; v času krize intenzivirajo projekte, ki so na čakanju oziroma predvideni za kasnejšo izvedbo, da bi tako izničili negativne učinke, ki smo jim priča zdaj.«
Prisotnost v tržnih nišah
Od 385 milijonov evrov iz prodaje je idrijska Hidria na nemškem trgu lani ustvarila približno tretjino. Kot je povedal prvi mož Hidrie Iztok Seljak, v avtomobilskem delu, ki predstavlja 75 odstotkov prodaje, naročila ostajajo nespremenjena, na stabilno visoki ravni. Po drugi strani pa so se v industrijskem delu, ki predstavlja četrtino prodaje, na začetku leta znižala od 10 do 20 odstotkov, v zadnjih mesecih pa še dodatno, skupno od 20 do 30 odstotkov. V tem segmentu so slaba pričakovanja še vsaj do konca leta. »Ker ima vsaka recesija neposredne negativne učinke na naše poslovanje, si strateško prizadevamo, da smo na posameznih trgih prisotni v hitro rastočih nišah, ki so za recesijo manj občutljive. To velja tako za našo vodilno vlogo v elektrifikaciji vozil na poti v zeleno mobilnost prihodnosti kot za vodilno vlogo naših aksialnih ventilatorjev za segment toplotnih črpalk za zeleno ogrevanje in hlajenje prihodnosti. V teh rastočih nišah povečujemo tržne deleže,« je dejal Seljak.
Po pojasnilih Krke spremembe poslovnega okolja vplivajo tudi na farmacevtsko panogo. »Zaradi mednarodne razvejanosti našega poslovanja smo se že tradicionalno vajeni soočati z različnimi gospodarskimi razmerami. Dejstvo je, da se k racionalizaciji izdatkov za zdravstvo nagibajo mnoge države, vendar imajo ti za Krko kljub veliki konkurenci na farmacevtskem trgu tudi pozitivne učinke, saj se zaradi njih povečuje delež generičnih zdravil na trgu.«
Eden največjih slovenskih izvoznikov v Nemčijo je skupina Impol. Na nemškem trgu je lani ustvarila dobrih 368 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar predstavlja približno tretjino vseh prihodkov. Kot so pojasnili v Impolu, znižanje povpraševanja čutijo v nekaterih programih. »Ker je produktni portfelj skupine Impol zelo dobro razpršen, smo doslej vedno dobro obvladovali recesijske valove. Vsekakor pa nismo imuni za negativne vplive recesije,« so dodali.
