Dnevnikova marčevska raziskava Vox populi je pokazala, da več kot 70 odstotkov anketirancev meni, da so za zagotovitev vzdržnosti pokojninskega sistema potrebne spremembe, pri čemer se skoraj 60 odstotkom ne zdi sprejemljivo zvišanje upokojitvene starosti, več kot tri četrtine pa jih je proti podaljšanju delovne dobe. Po drugi strani 62,6 odstotka vprašanih podpira večje zaposlovanje starejših, 94 odstotkov pa hitrejši vstop mlajših na trg dela. Ministrstvo za delo se sodeč po javnih izjavah bolj kot k podaljšanju delovne dobe nagiba k povečanju prispevnih stopenj in širitvi davčnih virov, a tudi podaljšanje upokojitvene starosti in pokojninske dobe za dve leti, kot Sloveniji predlaga OECD, ni izključeno. V luči tega smo naše sogovornike vprašali, kakšna pokojninska reforma je potrebna in kakšna je glede na odpor do določenih ukrepov sploh možna.
Dr. Ivan Svetlik
nekdanji minister za delo, družino in socialne zadeve
Še nobena resna pokojninska reforma ni bila sprejeta na referendumu, v Franciji niti v parlamentu. Javno mnenje kaže tipični vzorec: razumem, da je reforma potrebna, le mene naj obide! Ena največjih socialnih inovacij 20. stoletja je v vse bolj paradoksalnih razmerah: vse manj aktivnih dela za vse več upokojencev, ne bi pa dlje delali, prav tako ne bi sprejeli več imigrantov. Breme bi prevalili na mlade, katerih višja izobrazba je nujna za polnjenje pokojninske blagajne. Prispevkov za pokojnine ne bi zvišali zaradi mednarodne konkurenčnosti, čeprav so razlike med bogatimi in delavstvom, ki se upokojuje, enormne. Solidarnostni pretočni sistem teži k minimalni pokojnini in upokojencem ne ohranja z vplačili sorazmerne pokojnine, ponujani naložbeni sistem ni solidarnosten in si ga delavci ne morejo privoščiti … Realistični izhod: daljša delovna doba, višja upokojitvena starost, več tujih delavcev. Radikalna rešitev: prerazdelitev bogastva za zagotovitev dostojne starosti na globalni ravni ali vsaj znotraj EU.
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije
Zadnja pokojninska reforma prinaša konkretne rezultate, tako starost kot izpolnjena pokojninska doba se vidno podaljšujeta. Priliv upokojencev na ZPIZ je v zadnjih letih rekordno nizek, tudi sredstva, ki jih država iz proračuna dodaja za plačilo pokojnin, so v zadnjih letih nižja. Na drugi strani se je izjemno povečala bolniška odsotnost starejših, prav tako je še vedno veliko odlaganja starejših na zavod za zaposlovanje dve leti pred upokojitvijo, kar kaže, da starejši delodajalcev ne zanimajo. Odprto ostaja tudi vprašanje prispevkov delodajalcev, ki so bili zmanjšani v imenu konkurenčnosti in so za polovico manjši od prispevkov delavcev. Še vedno veljajo različne pokojninske osnove, ni nadzora nad pravilnim izplačevanjem plač. Nujno bi bilo treba urediti tudi invalidsko zavarovanje in pravice invalidov. Izzivov za reforme je dovolj, nanje pa se ni nujno odzvati le z idejo poviševanja starosti in podaljševanja pokojninske dobe.
Luka Mesec
minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Na podlagi Dnevnikovih meritev javnost nasprotuje večini ukrepov, ki so bili predlagani v anketi in niso aktualni predlogi ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Eden redkih v anketi omenjenih ukrepov, o katerem razmišljamo in ga podpira tudi javnost, je prilagajanje delovnih mest za starejše zaposlene s pozitivnimi spodbudami, da bi lahko dlje ostali v delovnem procesu. Obenem bi v tem času starejši pred upokojitvijo uvajali mlajše, jim predajali svoje znanje in jim tako olajšali zgodnejši vstop na trg dela. Res pa je, da to za prenovo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne bo dovolj. Zato na ministrstvu pripravljamo vrsto ukrepov, okrog katerih bomo postavili temeljna vprašanja za široko javno razpravo o tem, kaj je pravičen pokojninski sistem, ki bo zagotovil dostojne pokojnine in bo hkrati sistem, ki si ga lahko privoščimo.
Mitja Gaspari, nekdanji minister za finance in guverner Banke Slovenije
Normalen premislek o pokojninski reformi mora upoštevati tri bistvene elemente reforme: finančno vzdržnost, pravičnost in medgeneracijsko enakost. Za to potrebujemo ustrezno merilo, ki omogoča primerjavo med sedanjo vrednostjo pokojninskih pravic in sedanjo vrednostjo pokojninskih prispevkov/vplačil skozi čas za posamezne kohorte prebivalstva. Sistem bi bil vzdržen, če se sedanja diskontirana vrednost prispevkov izenači s sedanjo diskontirano vrednostjo pravic. Če govorimo o medgeneracijskem pokojninskem sistemu, potem mora biti diskontna stopnja za vse kohorte prebivalstva enaka rasti BDP. V našem pokojninskem sistemu nič od tega ne velja, ne v dosedanjih predlogih ministrstva za delo ne v anketah. Pri nas pripravljalcev reforme in anketirancev očitno ne skrbi finančna vzdržnost sistema, saj sicer ne bi govorili o povečevanju odmernega odstotka, ne da bi pokazali, kako to v bodoče financirati. Ne skrbi jih niti medgeneracijska enakost, saj predlagane spremembe različno obravnavajo različne kohorte prebivalstva. In končno, ne skrbi jih pravičnost, saj solidarnost absolutno postavljajo pred aktuarsko enakost pokojninskih zavezancev.
