Sredi torekove razprave o opozicijskem predlogu razrešitve aktualne predsednice državnega zbora smo slišali tudi podatek o tem, kolikokrat je bila stranka SDS v preteklih petnajstih letih neuspešna s pobudami za odslovitev prvega med poslanci. Dvakrat v primeru Pavla Gantarja in Igorja Zorčiča ter enkrat Milana Brgleza. Pričakovano ni bilo nič drugače niti v torek, ko je bila na tnalu Urška Klakočar Zupančič. Politična matematika je jasna: za razrešitev predsednika DZ je potrebnih 46 poslanskih glasov, predlagatelji SDS in NSi pa jih skupaj premorejo 32. Na tajnem glasovanju jih je bilo sicer 33 za in 50 proti razrešitvi.
Tudi v vsebinskem smislu debata ni odstopala od pričakovanj. Jelka Godec je v imenu SDS v obrazložitvi razlogov, zakaj bi morala Klakočar-Zupančičeva oditi, ponovila očitke o kršitvah ustave, poslovnika in neprimernega vodenja sej. Pri zadnjem je kot primer navedla odvzemanje besede opozicijskim poslancem in nenehno komentiranje njihovih nastopov. Da se aktualna predsednica DZ pogosto spušča v pridiganje in moraliziranje opoziciji ter naseda njihovim provokacijam, drži. Koalicijski poslanci v tem ne vidijo posebnega problema.
»Ali je predsednica državnega zbora nekonvencionalna? Ja, je. Si zaradi tega zasluži, da jo razrešimo? Ne, nikakor,« je dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec. »Predsednica DZ je v tem mandatu nesporno vnesla barvo, vonj in okus v funkcijo,« je razmišljal tudi njen strankarski kolega, poslanec Svobode Lenart Žavbi. V široki razpravi, v kateri smo med drugim poslance slišali citirati Aristotela, Cicera in Freuda, je tako kot edini iz koalicije na potrebo po samorefleksiji opozoril socialni demokrat Jani Prednik.
Parlamentarna praksa in kršitve
»V SD razumemo obravnavo točke za razrešitev predsednice državnega zbora kot samooceno pri preizkusu parlamentarizma med poslanci. Sebi pripisana ocena pa je žal negativna. Bodri nas pomislek, da bomo morda le dojeli, da je treba to oceno popraviti, kar pa lahko storimo le z refleksijo in iskreno voljo do sodelovanja v zakonodajnem procesu,« je dejal. A tudi že v naslednji povedi nato potegnil zaključek, da se to »žal« ne bo zgodilo: »Ocenjujemo, da se bodo stranke namesto na vsebini promovirale zgolj na temelju medsebojnih nasprotovanj.« Prednikovo razmišljanje je potrdila vsebina torkove razprave, ki je minila pretežno v znamenju medsebojnih obtoževanj in kazanja s prstom na pretekla in aktualna ravnanja.
V senco tega je padel tudi glavni opozicijski očitek predsednici DZ. In sicer, da je Klakočar-Zupančičeva ob priznanju Palestine in predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti kršila poslovniški rok glede odločanja o predlogu za posvetovalni referendum. »Res je, parlamentarno prakso spreminjamo, ker se je izkazalo, da dosedanja omogoča zlorabe tako pomembnega instrumenta, kot je posvetovalni referendum,« je odgovorila na očitke. Res je, predlogi posvetovalnih referendumov so v zadnjih dveh mandatih v praksi predvsem opozicijski manever za enomesečno odložitev sprejemanja zakonodaje. A to ni opravičilo za kršenje polovnika, pač pa razlog za njegovo spremembo. Za to pa je potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslancev.
