Bula je del obširnejše raziskave v državah srednje in vzhodne Evrope, kjer so zatočišče našli ukrajinski begunci. Slovenija je doslej dodelila status začasne zaščite približno 11.000 državljanom Ukrajine, med katerimi prevladujejo ženske in otroci.
Koliko jih je zdaj dejansko v Sloveniji, ni znano. Raziskava se je dotikala področij zaposlovanja, izobraževanja, nastanitve, varnosti, zdravstvenih razmer in življenja nasploh. Čeprav se srečujejo z najrazličnejšimi izzivi, samo od šest do osem odstotkov ukrajinskih družin, ki so sodelovale v raziskavi, razmišlja o vrnitvi v domovino. Raziskava, ki ni reprezentativna za vso skupnost, daje pa podlago za razmislek o ukrepih, je pokazala, da se velika večina beguncev v okolju, kjer zdaj živijo, počuti varno in niso bili deležni negativnih odzivov.
Zelo visoka je tudi vključenost ukrajinskih otrok v šolo. Manj spodbuden je podatek, da je zaposlenih le 25 odstotkov beguncev, ki so v delovno aktivni starosti in se ne šolajo, brezposelnih je 54 odstotkov, preostalih 21 odstotkov pa je takšnih, ki dela ne iščejo ali niso sposobni delati. V primerjavi z drugimi sedmimi državami v regiji, kjer je potekala raziskava, je delež brezposelnih ukrajinskih beguncev največji prav v Sloveniji.
Povprečje v drugih državah je 15 odstotkov. Brezposelni so kot glavne ovire našteli neznanje jezika, pomanjkanje priložnosti glede na izobrazbo (ki je med vprašanimi razmeroma visoka) in pomanjkanje ustreznih delovnih pogojev, kot sta nizka plača in neprimeren urnik. Tri četrtine vprašanih prejema denarno pomoč za preživetje in nastanitev. 38 odstotkov vprašanih je tudi navedlo, da imajo težave z duševnim zdravjem in bi potrebovali podporo.
