Svet zavoda UKC Maribor že več mesecev pretresa podjemno delo radiologov v mariborskem kliničnem centru. Pregled podatkov je namreč pokazal, da so kot podjemniki opravili dvakrat več ur dela kot z rednim delom. Zato je redna plača dosegala le tretjino njihovega zaslužka. Na nedavnih sejah so se svetniki seznanili z razlogi za to anomalijo. Strokovne službe so pojasnile, da radiologi v okviru rednega dela delajo manj, ker takrat obravnavajo težje in časovno zahtevnejše bolnike. Obenem naj evidentirane ure po podjemnih pogodbah ne bi predstavljale dejanskega števila opravljenih ur, temveč so preračunane na podlagi opravljenih storitev.
»Bolj ko je nekdo priden, večjo anomalijo povzroča v sistemu,« je pojasnila komentiral Aleš Šabeder, predsednik sveta zavoda. Po zagotovilih strokovnih služb na oddelku menda že pripravljajo nove standarde, po katerih se bodo ti preračuni v prihodnje drugače izvajali.
V UKC Maribor je zaposlenih 29 zdravnikov specialistov radiologov in enajst zdravnikov specializantov radiologije. Soglasje za delo pri drugih izvajalcih jih ima petnajst. Eden izmed njih opravlja storitve pri petih izvajalcih, štirje pri štirih. UKC Maribor najema le dva zunanja sodelavca radiologa. V letošnjem marcu so zdravniki radiologi opravili 4830 ur rednega dela. Koliko ur so opravili zunaj rednega delovnega časa, po podjemnih pogodbah, ne znajo navesti. »Imamo samo podatke o opravljenih storitvah po podjemnih pogodbah,« je Dnevniku odgovoril klinični center.
Kaj pomeni dovolj dela
Ali radiologi v rednem delovnem času opravijo dovolj dela? »Za odgovor bi potrebovali definicijo, kaj pomeni 'dovolj',« so odpisali na radiološkem oddelku mariborskega UKC, ki ga vodi dr. Jernej Lučev. Normativov v univerzitetnih bolnišnicah praviloma ni, pojasnjujejo, saj delo v njih zajema tudi izobraževalno, konziliarno in konzultacijsko dejavnost. »Imamo pa evidenco opravljenih storitev tako v rednem delovnem času, dežurstvih in pripravljenosti kot tudi po podjemnih pogodbah,« ugotavljajo v mariborskem UKC. Dodali so še podatek, da v rednem delovnem času opravljajo storitve tudi za hospitalizirane bolnike, njihovo število pa se je v zadnjem desetletju podvojilo. »Ti bolniki imajo prednost pred ambulantnimi, kar moramo upoštevati pri naročanju,« so zapisali. V mariborskem UKC sicer ugotavljajo, da bi normativi bistveno olajšali organizacijo dela in načrtovanje kadra.
»Za razporejanje na delo so odgovorni direktorji zdravstvenih zavodov. Sicer pa je treba v vseh šestih urah in pol, ki ostanejo, ko odštejemo malico in pripravo na delo, opravljati storitve. V tem času morajo biti zdravniki zaposleni,« je za Dnevnik razložil nekdanji minister za zdravje Samo Fakin. Ne nazadnje pa sedanje nepregledno stanje dopuščajo tudi oblasti na državni ravni, ki so v vlogi lastnika bolnišnic, je pristavil. V dogajanje bi morali po njegovem mnenju poseči na ministrstvu za zdravje, pričakovanja, koliko naj opravi posameznik, pa bi morali poenotiti za vse bolnišnice.
Interventna zakonodaja
jim je pisana na kožo
Lani sprejeta interventna zakonodaja, na podlagi katere so v 16-mesečnem obdobju plačane vse opravljene storitve, je bila radiologom pisana na kožo. Zagotovila je neomejena sredstva in pravno podlago za množično sklepanje podjemnih pogodbe s temi zdravniki, ki spadajo med najbolj iskane specialiste.
Med 75 pogodbeniki, ki so od javnih bolnišnic lani prejeli najmanj 30.000 evrov neto, je kar 61 zdravnikov specialistov radiologije in radioloških inženirjev, je poročal portal Necenzurirano. Ti so si samo za delo zunaj rednega delovnega časa razdelili 2,7 milijona evrov. To v povprečju znaša 44.000 evrov na osebo oziroma slabe štiri tisočake na mesec. Rekorderja po prejemkih sta celjski predstojnik oddelka za radiologijo Dušan Ačkun in njegov slovenjgraški kolega Miran Jeromel, ki sta si vzajemno omogočala dodatno delo in na tak način lani zaslužila vsak krepko nad 100.000 evrov, pri čemer sta večino »popoldanskega« nadurnega dela opravila kar med rednim delovnim časom.
Med rednim delovnim časom so nadurno delo opravljali tudi drugi radiologi v celjski bolnišnici, ki so jim šli prav tako na roko ohlapni normativi. Glede na evidentirani delovni čas so vsi dodatne storitve opravili v manj kot petini predvidenega časa, izhaja iz internega poročila celjske bolnišnice, ki ga je pridobil portal Necenzurirano. Vodstvo celjske bolnišnice je zatem Ačkuna razrešilo predstojništva. Vseh dvanajst vpletenih radiologov je v Celju prejelo opomin pred odpovedjo delovnega razmerja, vrniti so morali tudi neupravičeno izplačano plačilo, skupno 17.403 evre neto.
Omenjeni radiologi, skupno jih je dvanajst, so se na disciplinski ukrep odzvali tako, da so zmanjšali obseg svojega dela, zaradi česar so se začele pojavljati zamude pri pripravi in branju izvidov. S tiho stavko so radiologi pritiskali na vodstvo bolnišnice, da bi z njimi čim prej sklenilo nove podjemne pogodbe za delo zunaj rednega delovnega časa, v katerem bi lahko odpravili zaostanke pri izvidih. Vodstvo je z njimi podpisalo nove pogodbe, a šele potem, ko so vrnili presežek izplačanega denarja.
Bolnišnico kaznovali
zaradi čezmernega dela
Visoki zaslužki so se v tej stroki sicer pojavljali že pred sprejemom interventne zakonodaje. Marca lani je časnik Delo poročal o radiologu, ki je zaposlen v Splošni bolnišnici Ptuj in v mariborskem zdravstvenem domu. Od januarja do novembra 2021 je v povprečju opravil več kot 14 ur dela na dan. Na mesec je v povprečju zaslužil več kot 17.000 evrov bruto. Veliko preiskav je opravil od doma. Zaradi čezmernega dela je inšpektorat za delo kaznoval oba zavoda in direktorja s plačilom globe.
Popoldansko delo z višjimi urnimi postavkami se je splačalo že v preteklosti, je spomnil Fakin. Kljub temu pa so lani sprejete zakonske spremembe ob neomejenem številu storitev vodile v novo ceno dela, je poudaril. V popoldanskem času so zaposleni plačani glede na opravljeno delo, ugotavlja sogovornik, v rednem delovnem času pa ne. »To prinaša pogubne posledice za javno zdravstvo,« je opozoril.
