Specialisti radiologi spadajo med najbolj iskane strokovnjake v zdravstvu, ne zgolj slovenskem. V matičnih ustanovah jim izjemen položaj omogoča tudi narava njihovega dela. Nazoren je primer Splošne bolnišnice Izola, ki jo vodi direktor Radivoj Nardin. Izolska radiološka ekipa je posebnost v Sloveniji, njenih osem specialistov radiologije namreč glavnine svojih rednih delovnih obveznosti ne opravi v prostorih matične bolnišnice, temveč doma. Od doma opravijo kar tri četrtine dela. Zakaj toliko? »Zaradi organizacije dela,« je redkobesedno vodstvo SB Izola, ki je hkrati prepričano, da zaposleni radiologi v rednem delovnem času opravijo dovolj storitev. Dva radiologa imata dovoljenje za delo pri drugih delodajalcih, pri katerih lahko mesečno opravita 52 ur dodatno plačanega dela.
Le na Koroškem so delali manj kot v UKC Ljubljana
Kot smo v Dnevniku že poročali, je svet mariborskega UKC že večkrat razglabljal o prevladi popoldanskega dela radiologov, ki jim prinese tudi večino dohodkov. Na Dnevniku smo slovenskim splošnim bolnišnicam in kliničnima centroma razposlali obsežen vprašalnik. Odgovori razkrivajo zelo neenotno sliko slovenske radiologije v javnih zavodih.
V UKC Ljubljana se pohvalijo, da je njihov klinični inštitut za radiologijo skoraj prepolovil čakalne dobe. Bolnikov, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo, je samo še šest odstotkov v primerjavi koncem leta 2019. Ob tem je imel inštitut lani najboljši poslovni rezultat doslej. Omenjeno krajšanje vrst jim je uspelo, čeprav v rednem delu opravijo sorazmerno malo ur dela. Marca so radiologi v povprečju opravili 102 uri rednega dela, izhaja iz podatkov UKC Ljubljana. Zgolj slovenjgraški radiologi so marca v povprečju opravili manj rednega dela, in sicer komaj 75 ur v mesecu dni. Za primerjavo: v UKC Maribor, ki je tako kot ljubljanski UKC terciarna ustanova, so radiologi v rednem delovniku opravili 167 ur, trboveljska specialista 168 ur, največ ur so v rednem delovniku opravili murskosoboški radiologi (171).
Na ljubljanskem inštitutu je zaposlenih 79 zdravnikov, 30 jih ima sklenjeno podjemno pogodbo za delo v matični ustanovi, marca so skupaj opravili dobrih 184 ur »podjemnega« dela. Veliko pogosteje se popoldan odpravijo k drugim delodajalcem. Kar 49 specialistov ima soglasje za delo drugod. Svoje storitve ponujajo 52 različnim izvajalcem, med temi je 14 javnih zavodov, 19 koncesionarjev in 19 čistih zasebnikov. Pri njih so marca opravili 526 ur dela. Obenem imajo v največji bolnišnici le redko opravka z »zunanjimi« radiologi. Marca sta tam »gostovala« le dva specialista, skupaj sta opravila nekaj manj kot 80 ur dela.
Vsi celjski radiologi delajo
tudi drugod
V UKC Maribor je zaposlenih 29 zdravnikov specialistov radiologov in 11 zdravnikov specializantov
radiologije. Soglasje za delo pri drugih izvajalcih jih ima 15. Eden opravlja storitve pri petih izvajalcih, štirje pri štirih. Obenem UKC Maribor najema le dva zunanja sodelavca radiologa. Dela od doma, kot ga poznajo med drugim v Izoli, v Mariboru ne prakticirajo.
Celjska bolnišnica je bila deležna precejšnje medijske pozornosti po razkritju, da je (zdaj že bivši) predstojnik oddelka za radiologijo Dušan Ačkun rekorder po prejemkih z dodatnim delom. Ačkun in njegovi zaposleni so večino dodatnega dela opravili kar med rednim delovnim časom. Po podatkih bolnišnice vseh 13 zaposlenih specialistov dela tudi pri drugih delodajalcih, eden med njimi kar pri štirih, šest kolegic in kolegov pri treh. Kdor v matični ustanovi dela preko podjemne pogodbe, lahko te storitve opravlja tudi od doma.
Bolnišnica ima sklenjene podjemne pogodbe še s štirimi zunanjimi sodelavci specialisti. Med njimi je tudi predstojnik slovenjgraške radiologije Miran Jeromel, ki si je s kolegom Ačkunom omogočal vzajemno delo v zavodih, na ta način sta lani zaslužila krepko nad 100.000 evrov, pri čemer je bila večina dodatnega dela opravljenega med rednim delovnikom. Radiološki oddelek, ki ga vodi Jeromel, se je v Dnevnikovi primerjavi znašel na repu po številu ur rednega dela. Marca je povprečen radiolog v rednem delovnem času oddelal komaj 75 ur. Dva sta 133 ur tega rednega dela opravila od doma.
Novo mesto: v rednem času radiologi delajo premalo
Koliko dela opravijo radiologi (v matični ustanovi), je mogoče razbrati iz podatkov zdravstvene blagajne, ki je začela javno objavljati poimenske podatke o opravljenih zdravstvenih obravnavah. Koliko in kje je marca delal nekdanji predstojnik Ačkun? V matični ustanovi je marca opravil 369 obravnav, v drugih zavodih, v katerih dela pogodbeno (SB Slovenj Gradec in Trbovlje ter podjetju Medilab) jih je v istem mesecu opravil skoraj 200 več, skupaj 567. Njegov slovenjgraški kolega Jeromel je v matični ustanovi z rednim in nadurnim delom opravil 294 obravnav, v celjski bolnišnici pa 242.
Od doma so delali tudi radiologi na Jesenicah in v Novem mestu, slednji so marca od doma opravili 40 odstotkov rednega dela. Pri čemer je vodstvo bolnišnice prepričano, da v rednem delovnem času radiologi ne opravijo dovolj storitev. Standardi in normativi dela so neustrezni in bi jih bilo treba spremeniti, ker so preohlapni, v odgovorih Dnevniku ugotavlja vodstvo. Da so formalni normativi preohlapni, menijo tudi v brežiški bolnišnici. »Delodajalec bi si vedno želel, da zaposleni opravijo več storitev, hkrati pa teži h kakovostno opravljeni storitvi. Poiskati je treba ustrezen kompromis med obema izhodiščema,« ocenjuje direktorica Anica Hribar. Da so standardi, ki so jih sami pripravili v dogovoru s tamkajšnjimi radiologi, ustrezni, nasprotno menijo v jeseniški bolnišnici. A prakse niso enotne: v Novi Gorici poudarjajo, da standardov ni določala bolnišnica.
