Ministrica Andreja Katič, ki je vodenje ministrstva prevzela po odstopu Dominike Švarc Pipan - ta je odstopila ravno zaradi afere ob omenjenem nakupu stavbe na Litijski - pričakuje, da bodo organi odkrivanja in pregona čim prej opravili svoje delo. "Seveda pričakujem tudi pojasnila sodelavcev in sodelavk glede ugotovitev računskega sodišča," je navedla.
"Osebno pa menim tudi, da se je prehitro in ne dovolj premišljeno sprejela odločitev, da se prekinejo postopki, povezani z izgradnjo nove sodne stavbe, da se, namesto racionalizacije objekta, prostorska problematika sodišč rešuje z nakupi razpršenih objektov po Ljubljani. Analiza, ki je predlagala tovrstno rešitev, je namreč zaustavila vse dotedanje naloge, ki so bile izvedene in pri katerih so sodelovali tako predstavniki sodstva, ministrstva ter zunanje javnosti," je dodala Katič.
Hkrati pa meni tudi, da področje vodenja tako zahtevnih investicij terja tudi premislek o organiziranosti izvajanja tovrstnih nalog, "saj predstojnik upravičeno pričakuje od sodelavcev poznavanje postopkov, pa se je v tem primeru izkazalo, da temu ni tako".
Zaključno revizijsko poročilo
Računsko sodišče je zaključilo revizijo predloga zaključnega računa lanskega proračuna, v okviru katerega je preverjalo tudi pravilnost izvedbe nakupa stavbe na Litijski. Revizijsko poročilo bo predvidoma javno objavljeno danes, v torek pa so ga že posredovali revidirancem.
Zaključno revizijsko poročilo ne prinaša bistveno spremenjenih ugotovitev v primerjavi z osnutkom poročila, ki je junija že zaokrožil v medijih. Ministrstvu med drugim očita, da pri pripravi proračuna za lani nakupa poslovne stavbe ni načrtovalo, a je kljub temu začelo izvajati aktivnosti v zvezi z morebitnim nakupom stavbe. Tako je bilo 6,5 milijona evrov od skupaj skoraj 7,7 milijona evrov, kolikor jih je za nakup stavbe zagotovila vlada decembra lani, zagotovljenih s prerazporeditvijo sredstev iz splošne proračunske rezervacije, čeprav za takšno prerazporeditev ni bilo podlage, saj v navedenem primeru ni šlo za namen, ki ga ne bi bilo mogoče načrtovati, ugotavljajo revizorji in ministrstvu za pravosodje očitajo, da je ravnalo v nasprotju z določbami zakona o javnih financah.
Ravnalo je tudi v nasprotju z zakonom o državnem odvetništvu, saj pred sklenitvijo pogodbe ni pridobilo mnenja državnega odvetništva, ki ga ta poda v zadevah, ki se nanašajo na varstvo premoženjskih in drugih pravic ter interesov države, ocenjuje računsko sodišče.
