V Gibanju Svoboda so aprila letos na vrat na nos – da prehitijo namere opozicije – napovedali, da bodo dopolnilno zdravstveno zavarovanje preoblikovali v obvezni zdravstveni prispevek. Hkrati je vlada za vmesni čas do spremembe zakonodaje z uredbo zamejila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja pri 35,67 evra. Tako je storila zaradi napovedi zavarovalnice Generali, da bo premijo maja dvignila za deset evrov. Pozneje so dvige v podobnem znesku napovedali tudi pri Vzajemni in Triglavu. Koalicija je ob tem ves čas poudarjala, da želi presekati prakso kovanja zasebnih dobičkov in preprečiti dodatno finančno obremenitev zavarovancev. Slednje v praksi ne zdrži vode: obvezni zdravstveni prispevek, ki se uvaja z novim letom, bo sicer res še naprej znašal 35 evrov, pri čemer pa ne gre spregledati spremljajočih stroškov rokohitrskega in strokovno luknjastega preoblikovanja dopolnilnega zavarovanja, ki jih bo kril proračun, kar seveda pomeni, da jih bodo krili državljani zavarovanci.
Za nameček so ti stroški vse višji. Potem ko je že postalo jasno, da bodo primanjkljaj v zdravstveni blagajni zaradi preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki ga na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije ocenjujejo na 140 milijonov evrov, pokrili iz proračuna, je vlada prejšnji teden določila še pravno podlago za možnost izplačila nadomestila zavarovalnicam za povrnitev škode, nastale zaradi omejitve najvišje cene premije dopolnilnega zavarovanja. S tem ko je vlada posredno priznala svoje pravne kikse, bodo imele vse tri zavarovalnice – Triglav, Vzajemna in Generali – možnost, da v štirih mesecih po uveljavitvi uredbe na ministrstvo za zdravje vložijo zahtevek za izplačilo nadomestila v obliki povrnitve razlike med stroški opravljenih zdravstvenih storitev in obračunanimi zavarovalnimi premijami za dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Zavarovalnice bodo lahko vložile zahtevke za obdobje od dneva napovedi dviga premije do 31. decembra 2023.
Pričakujejo na desetine milijonov evrov
»Ta znesek še ni popolnoma znan in zna biti od zavarovalnice do zavarovalnice različen, ker ga bodo izračunali na podlagi predloženih podatkov, predvsem od ZZZS,« je prejšnji teden na vladni novinarski konferenci glede računa, ki ga bodo ob odvodu zasebnih zavarovalnic morali poravnati davkoplačevalci, pojasnil finančni minister Klemen Boštjančič. Po prejetih odgovorih zavarovalnic gre sicer sklepati, da bo na računu za nadomestila desetine milijonov evrov. »Ocenjujemo, da bomo zaradi te uredbe, ki zavarovalnici povzroča izjemno finančno izgubo, in dodatno zaradi naraščanja škod iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja od jeseni dalje leto 2023 zaključili z okoli 39 milijonov evrov izpada premije na dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju,« so odgovorili iz Vzajemne. Poudarjajo, da gre za okvirno oceno, saj bo končni izpad, vključno z decembrom, znan šele po novem letu.
Regulacija cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in zaveza izvajanja tega zavarovanja do konca leta 2023 sta negativno vplivali tudi na letošnje poslovanje Skupine Triglav, ki je delničarje s tem seznanila ob polletju in ob devetmesečju. »Kot smo objavili, je poslovni segment Zdravstvo v prvem devetmesečju letos ustvaril izgubo pred davki v višini 28,5 milijona evrov. Podrobnejše informacije o letošnjem poslovanju bomo objavili skladno z javno objavljenim finančnim koledarjem družbe,« so sporočili iz Triglava. »Višina premije že lani ni zadostovala za pokrivanje stroškov. Kot je razvidno iz lanskega letnega poročila, smo na področju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj poslovno leto 2022 zaključili z izgubo v višini 2,9 milijona evrov. Višine primanjkljaja za letos ne moremo napovedovati do poteka poslovnega leta, bo pa zagotovo občutno višji od lanskega,« pa so odgovorili iz zavarovalnice Generali.
Podatke bo preverjala
pristojna agencija
Da bodo izplačila iz proračuna zavarovalnicam točna, da torej ne bo prihajalo do preplačil, uredba določa, da mora predložene zahtevke predhodno potrditi pooblaščeni revizor, nadzor nad pravilnostjo podatkov in predložene dokumentacije pa bo opravila agencija za zavarovalni nadzor. Ob predložitvi nepravilnih podatkov bo morala zavarovalnica neupravičena izplačana sredstva povrniti. Od vladnega urada za komuniciranje smo sicer na vprašanje, kako to, da je vlada z uredbo predvidela možnost izplačila nadomestil, prejeli naslednje pojasnilo: »Gre za ukrep na podlagi zakona o kontroli cen, ki vladi v takšnih primerih omogoča, da povrne občutno škodo. Če bodo zavarovalnice ugotovljeno razliko sprejele, se bodo odpovedale uveljavljanju pravnih sredstev zoper državo zaradi povračil morebitne druge škode, nastale iz naslova določitve najvišje cene premij. Hkrati bomo s tem ukrepom prispevali k ohranjanju solventnosti v zavarovalnicah, da bodo te tudi v prihodnje izkazovale ustrezno višino kapitala, v skladu z evropskimi predpisi in zakonom o zavarovalništvu.«
