V Sloveniji je šestnajst zavetišč za zapuščene živali. Dolžna so sprejeti tudi živali, ki so jih lastnikom iz najrazličnejših vzrokov odvzeli inšpektorji. Po podatkih uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin so inšpektorji lani odvzeli 303 hišne živali, od tega 237 psov. Med njimi je tudi pastirski kuža Bobo, ki je od 24. avgusta lani v Zavetišču Horjul. Vodja zavetišča Polona Samec je pojasnila, da so ga morali sprejeti, sprva le za nekaj dni, na zahtevo policije, saj so lastnika priprli. Toda ker je bil Bobo po pripovedovanju Samčeve shiran, privezan na tovornjak ter brez vode in hrane, ga je inšpektorica trajno odvzela, zato je moralo zanj poskrbeti horjulsko zavetišče.

Preberite še: S puško prišel po odvzetega psa

O Bobovi usodi odloča upravno sodišče

Na upravi so nam pojasnili, da so zoper Bobovega lastnika že leta 2021 uvedli postopek in mu izdali ureditveno odločbo z navodili, kako mora skrbeti za kužka. Po navedbah uprave je takrat nepravilnosti odpravil, zato so mu izdali le plačilni nalog. Lani pa so mu zaradi preprečitve mučenja živali psa trajno odvzeli. Zoper njega so ponovno uvedli prekrškovni postopek in mu izrekli globo za dve kršitvi, Bobo pa je postal last horjulskega zavetišča.

Možakar se je zoper odločbo o trajnem odvzemu pritožil drugostopenjskemu pritožbenemu organu, a ker je ta njegovo pritožbo zavrnil, je sprožil upravni spor, ki še ni končan. Kljub temu od lanskega avgusta pogosto obiskuje Zavetišče Horjul ter grozi in zahteva, da mu psa vrnejo. Minulo nedeljo je po navedbah lastnikov zavetišča s seboj prinesel celo strelno orožje in jim grozil z njim. Toda zavetišče mu psa, dokler upravni spor ni končan, ne sme vrniti, na upravi za varno hrano se delajo, kot da s tem nimajo nič, policija do odročnega zavetišča pošilja le patrulje, zato sta bila lastnika prisiljena na svoje stroške najeti varnostnika, ki ju z otrokoma varuje noč in dan. Toda ob grožnjah lastnikoma zavetišča, ki za državo opravljata javno službo skrbi za zapuščene in odvzete živali, politiki molčijo. Tudi največji zaščitniki živali – predsednica in podpredsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič in Meira Hot ter premier Robert Golob.

Večino odvzemov psov varuje policija

Dušan Hajdinjak, vodja trebanjskega zavetišča za zapuščene živali Meli in predsednik združenja zavetiščnikov, je ogorčen nad ignoranco politikov, uprave za varno hrano, kmetijskega ministrstva in drugih pristojnih institucij ob horjulskem incidentu s strelnim orožjem. Pravi, da skoraj tretjina psov v njegovo zavetišče pride na podlagi inšpekcijske odločbe (prevladujejo psi iz romskih naselij), torej z odvzemom. »Pri približno 95 odstotkih odvzemov sodeluje policija. To pomeni, da gre za nevarne lastnike živali. Na odvzem pride po petnajst policistov in inšpektor. Mi žival naložimo, policija in inšpektorji odidejo domov, pes pa ostane pri nas, zato tudi nam pogosto grozijo. Včasih pride tudi po deset ljudi in zahtevajo, da jim žival vrnemo. Tega, da bi nam kdo grozil s puško, na srečo še nismo doživeli, a nikoli ne veš, kajti ljudje so vedno bolj agresivni,« je opozoril Hajdinjak.

Pravi, da so tiste, ki so jim grozili, ovajali policiji, z grožnjami so seznanjali tudi upravo za varno hrano ter ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vendar niso ukrepali. »Zdaj nam je tega dovolj. Pristojne bomo obvestili, da živali, ki jih odvzamejo ob asistenci policije, zavetišča ne bomo več sprejemala, dokler ne bodo poskrbeli za našo varnost,« je odločen Hajdinjak. Zgrožen je tudi nad edino rešitvijo, ki jo je uprava za varno hrano doslej predlagala Zavetišču Horjul. Svetovala je, naj psa, zaradi katerega jim je bivši lastnik grozil s puško, preselijo v drugo zavetišče. »Mi smo takšnega psa že sprejeli. Lastnica, ki so ji ga odvzeli, je grozila zavetišču, kamor so ga najprej namestili, zato je prišel k nam. Toda v pičlih štirinajstih dneh je odkrila, kje je, in je začela groziti nam. Nekaj bo treba sistemsko spremeniti, in to nemudoma,« je prepričan Hajdinjak. 

Priporočamo