Klientka, ki želi ostati anonimna, je pred tremi meseci začela obiskovati družinsko terapijo pri zasebnem terapevtu. Na njegovem facebook profilu je najprej zasledila objavo, v kateri je kliente prosil, naj na ministrstvo za zdravje posredujejo svoje izkušnje in predloge o vključitvi psihoterapevtov v sistem javnega zdravstva. Pred slabim mesecem jo je psihoterapevt po terapevtski uri, za katero je plačala devetdeset evrov, zaprosil za dodatno plačilo za medijsko kampanjo (v poljubnem znesku) in ob tem dodal, da so različne zneske darovali tudi drugi klienti.
»Terapevtu sem v gotovini izročila še 50 evrov, saj se mi je zdelo, da si zaradi svojega dela zasluži, da mu država ne prepove izvajanja terapij,« je pojasnila. Ob tem je dodala, da se ji pozivanje k donacijam ni zdelo sporno, saj jo je terapevt sprejel po le nekaj dneh, za obravnavo prek zdravniške napotnice pa bi morala čakati vsaj štiri mesece. Omenjeni terapevt nam je za Dnevnik povedal, da se mu pobiranje donacij ne zdi sporno, ker da s tem klient zgolj prostovoljno izkaže podporo, nato pa dodal, da se ne želi izpostavljati, ker da želi zavarovati identiteto svojih klientov.
Odnos terapevta s klientom
ni enakovreden
Dr. Polona Matjan Štuhec, predsednica komisije za etiko pri Zbornici kliničnih psihologov in nekdanja članica komisije za etiko Društva psihologov Slovenije, je nasprotno prepričana, da je takšno ravnanje nesprejemljivo in globoko neetično. »To je zloraba ljudi, ki iščejo pomoč pri zasebnikih. Terapevt v svoje delo ne sme vnašati svojih političnih, ideoloških ali verskih prepričanj in poklicnega odnosa ne sme izkoriščati za osebne, politične, verske ali druge ideološke interese,« je pojasnila. Odnos terapevta s klientom je po njenem mnenju vedno neenak, saj je terapevt tisti, ki ima moč, klient pa je v odvisnem in ranljivem položaju. Ob tem je izpostavila tudi vprašanja, ali klient, ki terapevtu zaupa najintimnejše podrobnosti svojega življenja, nagovor k donaciji razume kot prošnjo ali izsiljevanje. V odnosu med terapevtom in klientom je namreč treba ves čas ohranjati primerno poklicno razdaljo. Če bi bil denimo klient frizer ali avtomehanik, terapevt k njemu ne bi smel na striženje ali popravilo avta. Kot pojasnjuje Polona Matjan Štuhec, bi bil z vsakim podobnim ravnanjem, ko se meje zabrišejo, terapevtski odnos uničen.
Pozivi tudi prek
družbenih omrežij
Več psihoterapevtov je septembra na svojih facebook profilih kliente pozivalo k deljenju in pošiljanju sporočil z odzivi na intervjuje s predstavniki medicine, ki so jih v minulih tednih objavili na RTV Slovenija. Od klientov so pričakovali, da bodo pisali direktorju televizije in varuhu gledalčevih pravic. Ena od psihoterapevtk je v svoji objavi zapisala: »Spoštovani klienti, ki ste v procesu psihoterapije (pri meni ali kje drugje), in tisti, ki ste to nameravali,« in nato kliente pozvala k delitvi svoje objave o določeni oddaji. Predstavnik Univerze Sigmunda Freuda in psihoterapevt Miran Možina je prepričan, da so bile objave s pozivi razumljene narobe. Kot nam je povedal, naj bi klienti sami kontaktirali psihoterapevte in jim dejali, da jih podpirajo.
V primeru, da bi se za tovrsten poziv klientom odločil predstavnik medicine, bi zdravniška zbornica lahko sprožila postopek odvzema licence. Psihoterapevti po zdajšnji pravni ureditvi niso del zdravniške zbornice, psihoterapevtske zbornice pa v Sloveniji še nimamo – klienti v pravnem smislu zato ne morejo ukrepati. Edina možnost, ki jo imajo, je prijava etičnim komisijam različnih psihoterapevtskih združenj. Ob tem dr. Polona Matjan Štuhec opozarja, da gre v največ primerih za etične komisije ravno tistih društev in združenj, za katera te donacije zbirajo. »Vsekakor se zaupanje med klientom in terapevtom poruši, zato nadaljnji terapevtski proces ni več mogoč in klient potrebuje novega terapevta,« je pojasnila in dodala, da je pri tem ključno, da klienti s tem izgubijo zaupanje v vso terapevtsko stroko. Tudi Možina je izpostavil, da imajo klienti pri takšnih primerih možnost prijave na etične komisije, in dodal, da bi v primeru objav, ki bi se mu zdele neprimerne, tudi sam pozval kliente k prijavi.
Na tržnem inšpektoratu so nam pojasnili, da klientom, ki menijo, da so bili s pozivi zlorabljeni, ne morejo pomagati, saj na področju psihoterapije ne morejo ukrepati.
