»Želimo si takšnega predsednika, ki bo znal povedati, kaj je prav in kaj ne. Želimo si, da bi bil predsednik korektiv izvršne oblasti,« je lani poleti, ko je v predsedniško tekmo kot kandidatka Gibanja Svoboda vstopila Marta Kos, dejal predsednik največje koalicijske stranke, premier Robert Golob. Da predsedniški funkciji pritiče, da tu in tam odigra vlogo moralnega kompasa v družbi, je v kampanji kot neodvisna kandidatka poudarjala tudi Nataša Pirc Musar. Potem ko je v sredo minilo natanko eno leto od njene zmage v drugem krogu predsedniških volitev, lahko že rečemo, da je nekdanja novinarka in informacijska pooblaščenka, ki je predsedniške posle brez predhodnih političnih izkušenj prevzela decembra lani, v prvem letu mandata izpolnila napoved, da ne bo tiho ob pomembnih družbenih in političnih vprašanjih.

A če se je aktualna predsednica z odločnejšo držo po eni strani jasno odmaknila od (samo)všečnega sloga bivšega predsednika Boruta Pahorja, ki je pogosto razočaral tisti del javnosti, ki meni, da mora biti predsednik tudi moralna avtoriteta, se vsebinsko od svojega predhodnika ni posebno oddaljila. »Tudi pri predsednici ostajajo skrb za interes slovenskih narodnih manjšin, ohranjanje dobrih odnosov s sosednjimi državami ter geografski fokus na srednji in jugovzhodni Evropi. Gotovo pa je v njenih nagovorih tuje javnosti opaziti prodornejše vsebinske argumente glede univerzalnih problemov, na primer vloge žensk, načel trajnostnega razvoja in globalne pravičnosti,« prvo petino mandata prve slovenske predsednice komentira dr. Ana Bojinović Fenko s katedre za mednarodne odnose na ljubljanski fakulteti za družbene vede.

Zdrsi glede slovenskih manjšin

Pirc-Musarjeva je sicer ob nastopu mandata med temami, za katere se namerava zavzemati, poudarila zdravstvo, pokojninsko reformo, samooskrbo in prehransko varnost, mednarodne odnose in človekovo varnost. Tem temam predsednica posebno pozornost namenja tudi na posebnih posvetih, imenovanih Predsedničin forum. Dva od teh je doslej posvetila zdravstvu in prehranski samooskrbi, naslednji bo v prvih mesecih prihodnjega leta, predvidoma na temo nasilja, zlasti v družini, pa tudi med vrstniki in širše v družbi.

Prve dni predsedničinega mandata so sicer v veliki meri zaznamovale zunanjepolitične teme, zlasti pridobivanje podpore za članstvo Slovenije v varnostnem svetu ZN. Od nastopa mandata je v Sloveniji gostila tudi več tujih državnikov, sama pa je v tem času med drugim obiskala vse sosednje države, pa tudi več držav zahodnega Balkana, med drugim Srbijo, Severno Makedonijo in Albanijo. Tudi z obiski slednjih želi nadaljevati prizadevanja svojega predhodnika Pahorja v procesu Brdo-Brioni. Pozornost je nekajkrat posvetila tudi vprašanjem slovenske manjšine onkraj meja Slovenije, a se pri tem večkrat zapletla z izjavami. Še pred zaprisego v DZ je njena izjava, da so manjšinske pravice v Avstriji zgledno urejene, naletela na neodobravanje Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je spomnil na neizpolnjene obljube na tem področju. Nekaj prahu je dvignila tudi z izjavo ob obisku v Trstu, da je domovina zamejcev Italija.

Bojinović-Fenkova je sicer v splošnem ocenila, da predsednica na področju zunanje politike deluje pričakovano, to je skladno s pristojnostmi in tudi z vrednostno držo, ki jo je jasno napovedala med predsedniško kampanjo. »Glede obiskov v tujini in vsebinskih prispevkov ocenjujem, da je predsednica delovala v okviru usmeritev feministične zunanje politike in prioritetnega cilja izvolitve države v varnostni svet ZN, kot jih je zastavila aktualna vlada. Ker je za malo državo usklajeno delovanje vseh akterjev, ki interese države predstavljajo v mednarodnih odnosih, ključnega pomena, je to za slovensko zunanjo politiko zelo dobro,« je poudarila sogovornica.

Ohlajeni odnosi med Gregorčičevo in Erjavčevo

Manj usklajenosti med Pirc-Musarjevo in drugimi političnimi igralci pa je zaznati na notranjepolitičnem parketu, kjer ohlajeni odnosi med premierjem in predsednico jasno pričajo o tem, da je živeti krilatice o predsedniku kot »korektivu izvršilne oblasti« v praksi neprimerno težje od njihovega izrekanja v predvolilni kampanji. Za vse vpletene. Potem ko je Nataša Pirc Musar konec decembra lani nastopila funkcijo, je bilo namreč s premierjem dogovorjeno, da se sestajata v rednih mesečnih intervalih, a je nato odpadla približno polovica srečanj. Pri tem ne gre spregledati, da je sodelovanje zamrlo tudi ali predvsem, ko se je marca v uradu predsednice zaposlila Tatjana Bobnar, ki jo je Golob pred tem odslovil s položaja notranje ministrice. Pirc-Musarjeva je prav tako javno večkrat komentirala nerealizacijo vladnih reform, jasno je dala vedeti tudi, kaj si misli o domnevnih pritiskih premierja na policijo.

»V prvem letu mandata je Nataša Pirc Musar postala prava predsednica ob pravem času, ker ji je uspelo vzpostaviti potrebno zavoro in ravnotežje pred grozečim zdrsom v peronizem, ki ga poosebljata predsednik vlade in njegova izvoljenka s prijatelji v navezi z izbranimi nevladnimi organizacijami. Njeno najpogumnejše dejanje je bila zaposlitev Tatjane Bobnar v svojem kabinetu, potem ko je bila ta odstavljena kot ministrica za notranje zadeve, ker predsedniku vlade ni dovolila političnega čiščenja in 'prijateljskega' prevzema policije,« vlogo predsednice v odnosu do kabineta premierja ocenjuje dr. Dejan Verčič, profesor na FDV in partner v družbi Herman & partnerji.

Politolog Marinko Banjac je sicer glede drže predsednice v javnosti povedal, da je v času od začetka svojega mandata postavila institut predsednice države v okvir, ki je za večino javnosti sprejemljiv. »Ne želi biti instagramsko všečna, kot je to počel njen predhodnik, ki je bil zaradi takega pristopa na eni strani zelo priljubljen, na drugi pa se je soočil tudi z marsikatero dvignjeno obrvjo. Predsednica Pirc-Musarjeva s premislekom odmerja svoje pojavljanje na prireditvah, ki naslavljajo pomembna družbenopolitična vprašanja ali specifične družbene skupine,« meni Banjac. Pri čemer pa še opozarja, da so načela in vrednote Pirc-Musarjeve, ki sodijo v prevladujoči liberalni repertoar, včasih vendarle tudi problematični: »To se je na primer izkazalo v primeru aktivistke Sare Štiglic, ki je bila v njeni ekipi, vse dokler je v imenu svobode govora zagovornikov prepovedi splava ni izločila.«

V SD pozdravljajo aktiven pristop predsednice

Predstavniki najvišjih političnih funkcij v državi in parlamentarne stranke sodelovanje s prvo predsednico Natašo Pirc Musar v veliki večini ocenjujejo kot pozitivno. Kot korektno in profesionalno sodelovanje z njo ocenjujeta tako predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič kot predsednik državnega sveta Marko Lotrič. V kabinetu predsednika vlade so sicer za STA o sodelovanju s predsednico republike navedli le, da s premierjem sodelujeta pri »ključnih temah in izzivih, posebno pozornost pa namenjata enotni zunanji politiki«.

V koalicijski SD ob obletnici izvolitve Pirc-Musarjeve poudarjajo, da je lanskoletna izvolitev prve predsednice na predsedniških volitvah pomemben mejnik z vidika zastopanosti žensk na najvišjih političnih položajih. »Sicer pa Socialni demokrati pri predsednici republike pozdravljamo aktiven pristop pri izrekanju stališč o aktualnih izzivih naše države in mednarodnega prostora. Ti izzivi so tolikšni, da funkcionarji na najvišjih političnih položajih enostavno nimajo privilegija 'sterilne' drže, tišine ali pasivnosti. Koliko se politične stranke strinjajo s stališči predsednice republike, je drugotnega pomena.«

V Levici ob tudi kdaj različnih stališčih, na katera so javno opozorili, ocenjujejo, da je predsednica »pokazala napredek v primerjavi z njenim predhodnikom«. Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je pozdravil predsedničine intervencije na področju pravne države in človekovih pravic, še posebej pa je izpostavil njen poziv k umiritvi konfliktov na Bližnjem vzhodu. »Predsednica je imela v prvem letu nekaj spodrsljajev in nerodnih izjav, se je pa trudila, da bi ljudi povezala in bila predsednica vseh,« pa menijo v NSi. Bolj ostri so medtem v SDS, kjer so prepričani, da je Pirc-Musarjeva »predsednica starih političnih sil, kar dokazuje tudi s svojim delovanjem po izvolitvi«. Hkrati ji očitajo »prepogoste zdrse« do rojakov zunaj meja Slovenije, odpiranje tem, ki delijo slovenski narod, ter selektivno opredeljevanje do posameznih kršitev človekovih pravic, posameznikov ali skupin. Odgovora iz Gibanja Svoboda nismo prejeli.