Na investicijskem seznamu, ki ga je zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan podedoval po Janševi vladi, se že kažejo resne težave. Ministrstvo o dogajanju obvešča protikorupcijsko komisijo, idealnih rešitev sedanje zagate z obnovo ljubljanskega kliničnega centra pa ni. V ozadju zastojev pri vlaganju v bolnišnice so sicer tudi globlje težave, kot so nedorečeni dolgoročni načrti.

1. Zakaj tudi tokratni gradbeni zagon v zdravstvu zbuja pomisleke?

V primeru prenove UKC Ljubljana, ki je duhove burila že več mesecev, so na ministrstvu za zdravje prijave o morebitnih nepravilnostih predali protikorupcijski komisiji. Na ministrstvu sicer izpostavljajo protikorupcijsko klavzulo v vseh aktualnih pogodbah, a bi neustrezne pogodbe odnesle tudi del evropskih sredstev. Izvajalec prenove UKC Ljubljana je GH Holding, Bešič Loredan pa je že julija v pogovoru za Dnevnikov Objektiv napovedal, da bodo »posebej pozorni na transparentno razdeljevanje denarja izvajalcem obnovitvenih del«. Ti morajo imeti enake možnosti, ko se potegujejo za sodelovanje pri takih projektih, je izpostavil. Nasprotujoče si informacije o delih, ki so bila v UKC Ljubljana že opravljena, sicer še vedno zbujajo skrb.

2. Kakšne investicijske cilje si je zadal Bešič Loredan?

Do leta 2025 želijo na ministrstvu v celoti prenoviti glavno stavbo UKC Ljubljana. Od te bolnišnice pa Bešič Loredan pričakuje, da do letošnjega 15. avgusta pripravi načrt selitve glavne stavbe, ki ne bo smela okrniti njenega delovanja. Prav tako si projektov ne želi izpeljati v senci sumov korupcije, je poudaril. Med novimi načrti je prenova stare ljubljanske nevrologije z zgraditvijo »nadomestne bolnišnice« za okoli 17 milijonov evrov. S tem bi pridobili okoli 150 postelj, ugotavlja Bešič Loredan, kar bi ljubljanskemu UKC olajšalo delo med morebitnimi prihodnjimi valovi covida in tudi med obnovo glavne stavbe. Sicer pa nameravajo pregledati tudi preostale predloge za investicije v zdravstvu. »Želja in potreb je bistveno več, kot je zagotovljenih sredstev, zato je treba pripraviti jasne kriterije, po katerih se bodo postavljale prioritete,« je dejal vršilec dolžnosti direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder.

3. Kje se zatika?

Na ministrstvu izpostavljajo rast cen, pomanjkanje materiala in premalo delovne sile. Evropska sredstva, ki so na voljo za vlaganje v tem obdobju, so v veliki meri še »nepočrpana«, so potrdili, na razpolago pa je le malo časa. Večina projektov mora biti v primeru evropskih sredstev zaključena do konca naslednjega leta, je spomnil Šabeder, v nasprotnem primeru pa bo moral za te investicije dodatno prispevati državni proračun.

4. Kakšno je ozadje težav z novogradnjami in obnovami bolnišnic?

Na ministrstvu so dali vedeti, da se ne želijo preveč ozirati v preteklost. A težko je spregledati, da k sedanjim zagatam prispeva odsotnost mreže, ki bi pokazala, kakšne so potrebe bolnikov in kje bo vlaganje najbolj potrebno. To bi ne nazadnje zmanjšalo možnost, da bodo nekatere institucije s pacienti vred pri razdeljevanju investicijskih milijonov po krivici potegnile kratko. K zmedi pa je prispevalo tudi to, da so odločitve o investicijah v vladi Janeza Janše oziroma na ministrstvu za zdravje, ki ga je takrat vodil Janez Poklukar, v naglici sprejemali tik pred volitvami. To se je dogajalo tudi v primeru UKC Ljubljana, kjer so, kot smo takrat poročali v Dnevniku, na vprašljiv pristop pri obnovi opozorili kar zaposleni.

5. Pa dolgoročni načrti?

Tudi pri investicijah trenutni pristop ministrstva za zdravje sloni na umirjanju žarišč. Načrti za dolgoročno vlaganje v stavbe slovenskih bolnišnic, ki bi olajšali prihodnji razvoj javnega zdravstva, za zdaj niso znani. Tudi posamičnih projektov, kot je ljubljanska regijska bolnišnica, še ni na vidiku. Že pri obstoječih načrtih vlaganja v zdravstvo pa se – če odštejemo evropska sredstva – zastavlja vprašanje, kje bodo oblasti v prihodnjih letih dobile dovolj denarja za vse gradnje in obnove. Poučen primer, kam pripeljejo napol izpeljane namere o prostorskih in vsebinskih posodobitvah, so slovenske urgence. Stavbe so bile sicer zgrajene, a jih je v zadnjem letu zapuščalo še obstoječe osebje, o obljubljenih satelitskih urgentnih centrih pa ni ne duha ne sluha.